ZFPPIPP člen 103, 356, 388, 388/1, 388/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 22.
postopek osebnega stečaja - fiduciarni denarni račun upravitelja - zaključek osebnega stečaja brez razdelitve upnikom - izplačila za stroške stečajnega postopka - pavšalni znesek za kritje drugih stroškov - vrnitev predujma - odobreni stroški iz predračuna - določitev predračuna stroškov stečajnega postopka
V primeru postopka osebnega stečaja, ki se konča brez razdelitve upnikom, je upravitelj upravičen (tudi) do povrnitve pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov v višini 473,50 EUR.
Upravitelj bi bil dolžan s fiduciarnega denarnega računa v konkretnem primeru vrniti predujem na račun sodišča le, če bi ta presegal višino odobrenih stroškov iz predračuna.
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071102
ZTLR člen 25. ODZ paragraf 943. ZD člen 32. ZPP člen 7.
ustna darilna pogodba – dogovor o skupni gradnji – dobra vera – dobroverna posest – priposestvovanje – trditvena podlaga – da mihi factum, dabo tibi ius
V skladu s pravili ODZ je lahko veljavna tudi ustno sklenjena darilna pogodba, če je bilo darilo dejansko izročeno, vendar pa to ne pomeni, da zadostuje že zgolj obdarovančeva izjava o tem, da je šlo za darilo. Zgolj posest nepremičnine še ne kaže na to, da je bila darilna pogodba „sklenjena in izvršena“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082139
SPZ člen 99. ZPP člen 184, 184/1, 245, 286, 337, 337/1. Odvetniška tarifa člen 7, 9. Odvetniška tarifa tarifna številka 20, 21, 21/1, 21/2.
sprememba tožbe – pravočasnost dokazil – trditveno in dokazno breme – izvedba dokaza z izvedencem – dokazna ocena – pavšalne trditve – vznemirjanje lastninske pravice – prenehanje vznemirjanja – stroški pravdnega postopka – posebna nagrada za zastopanje na poravnalnem naroku – zastopanje več strank – pravna sredstva – trditveno in dokazno breme – nedovoljene pritožbene novote – predujem
Ni izvedenčeva vloga/naloga (niti tega ne sme) sam „pribavljati“ dokazno gradivo. Ker je to (izključna) dolžnost (pravdnih) strank, morajo slednje sebi v škodo pripisati okoliščino, da niso pravočasno poskrbele (predložile) dokumentacije (listin), ki bi bile (lahko) relevantne tudi pri izdelavi izvedenskega mnenja.
Tožba je bila razširjena šele v vlogi z 2. 8. 2007 (torej po prvem naroku za glavno obravnavo) in sprememba (spričo nasprotovanja tožencev) dopuščena (šele) na naroku dne 1. 10. 2007. Ker sta toženca (šele) v tretji pripravljalni vlogi navajala, da jima nihče ni branil uporabiti poti, je tožeča stranka v naslednji vlogi (z dne 24. 10. 2007) kot dokaz, da njune navedbe ne držijo, predložila predmetni listini. Upoštevaje torej, da sta bili predmetni listini predloženi v posledici tekom postopka spremenjene (razširjene) tožbe, in ker je moč tožbo spremeniti do konca glavne obravnave, pritožbeno sklicevanje na pravilo iz 286. člena ZPP ni prepričljivo. Sodišče prve stopnje je zato listini upravičeno upoštevalo.
Sodišče prve stopnje upravičeno ni priznalo posebne nagrade za zastopanje na poravnalnem naroku, saj je določbe relevantne Odvetniške tarife ne predvidevajo.
Pavšalno je sklicevanje na založen predujem. Ta denar bi lahko uveljavljala kot strošek šele v primeru, če bi bil za plačilo izvedenine (ali izvedbo drugega dokaza) tudi dejansko porabljen, česar pa ne zatrjujeta.
povrnitev nepremoženjske škode – poškodba pri prenašanju omare po ozkem stopnišču – raztrganina medialnega meniskusa – raztrganina stranske vezi na notranji strani levega kolena – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – soodgovornost – soprispevek – splošni pogoji za zavarovanje stanovanjske opreme
Tožnik, star 38 let, se je pri prenašanju omare (škodni dogodek) doma pri zavarovancu toženke (slednji je imel odgovornost zavarovano po splošnih pogojih za zavarovanje stanovanjske opreme) poškodoval, in sicer je utrpel raztrganino medialnega meniskusa in raztrganino medialne kolateralne vezi levega kolena (stranske vezi na notranji strani levega kolena). Iz naslova prestanega sekundarnega strahu, iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mu je bila prisojena odškodnina v skupni višini 8,5 PMNP.
vložitev revizije – pooblastilo odvetniku – novo pooblastilo – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – nesklepčnost predloga
Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve. Smisel zahteve po predložitvi novega pooblastila je v zagotovitvi možnosti posebnega preudarka stranke pred vložitvijo izrednega pravnega sredstva.
Dejstvo, da vloženi reviziji ni bilo priloženo novo pooblastilo, ne pomeni zamude roka za opravo nekega pravnega dejanja. Tak predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni sklepčen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084102
OZ člen 788, 789.
komisijska pogodba – jamčevanje za napake – pogodba v korist tretjega – skrita napaka – sodba presenečenja
Prodajalec predmetnega (rabljenega) vozila z zatrjevano skrito napako je bil komisionar, in ne toženec (komisionar je kupoprodajno pogodbo s tožnikom (za toženčev avtomobil) sklenil v svojem imenu (za račun toženca)). Komisionar ni bil toženčev posrednik, temveč je kupoprodajno pogodbo sklepal v svojem imenu. Zato je bil on tisti, ki je jamčil za napake stvari (četudi rabljene) oziroma brezhibno delovanje vozila.
predhodni preizkus tožbe – vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi – več zahtevkov – dopolnitev tožbe – nedenarni zahtevek – zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, ki se ne nanašajo na denarni znesek in se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, tožena stranka pa kljub pozivu sodišča, naj navede vrednost spora za vsak posamezen zahtevek, tako ni postopala, saj ni navedla vrednosti spora v delu zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa s 15. 4. 2003, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo tožeče stranke v tem delu zavrglo.
Prvi toženec je, kot organizator hokejske tekme, ravnal v nasprotju s standardom profesionalne skrbnosti, ko za golom ni namestil tudi zaščitne mreže, pripete na strop dvorane, ki bi preprečila možnost, da bi hokejski plošček (pak) med igro poletel preko zaščitne ograje iz pleksi stekla in poškodoval katerega od gledalcev ali drugih prisotnih v dvorani.
Tudi če drži, da prvi toženec z opustitvijo namestitve zaščitne mreže ni kršil pravil Mednarodne hokejske zveze, to protipravnosti še ne izključuje. Protipravno je namreč vsako ravnanje (aktivno ravnanje ali opustitev), katerega predvidljiva (čeprav ne nujno najbolj verjetna) posledica je nastanek škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071133
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 424. ZPP člen 214, 214/2, 286a, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8, 358.
prevzem odvetniške pisarne – izplačilo izterjanih terjatev za tekoče zadeve – razlaga pogodbe – odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve – neopredelitev do trditev – prekluzija – neizvedba dokazov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odprava procesne kršitve na pritožbeni seji
Skladno s 424. členom OZ odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je bilo to dogovorjeno, zato tožnici za izterljivost terjatve nista odgovarjali.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – prometna nesreča – bodoča škoda – nova škoda – škoda zajeta v izvensodni poravnavi – izvedensko mnenje
Novo škodo je treba razumeti kot škodo, ki izvira iz istega škodnega dogodka, pa v času sojenja oziroma sklenitve poravnave ni bilo gotovo ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0079382
OZ člen 73, 88, 88/1.
občina – zastopanje – civilnopravna razmerja – zastopanje občine – župan – prekoračitev pooblastila – lokalna samouprava – prostorsko urejanje – predmet obveznosti – nasprotovanje prisilnim predpisom – nedopusten predmet obveznosti – neveljavnost pogodb – ničnost – delna ničnost
Župan predstavlja in zastopa občino. To njegovo upravičenje temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastil, kar izključuje presojo spora na podlagi 73. člena OZ.
Prostorske akte sprejema Občinski svet, župan pa ne more pogodbeno prevzeti obveznosti iz pristojnosti Občinskega sveta ali ga veljavno zavezati k sprejemu aktov določene vsebine. Predmet obveznosti, dogovorjene med strankama, je torej nedopusten, ker je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Pogodba je zato v tem delu nična.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084139
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZIKS-1 člen 59. ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-12.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – prestajanje zaporne kazni – neustrezno zdravljenje – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – pravnomočnost sodbe – odškodnina – ponovno odločanje o zahtevku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zavodska psihiatrinja že v mesecu oktobru 2006 po indiciranju bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja napisala napotnico za Psihiatrično bolnico L., vendar pa je ta sprejem odklonila. Prav tako je v mesecu maju 2007 za tožnika urejala sprejem v Psihiatrični bolnišnici V., ki je prav tako odklonila sprejem tožnika. Ko pa je nameravala tožnika napotiti še v druge psihiatrične bolnice, je tožnik napotitev v bolnišnico odklonil. Tudi tožnik sam je zaslišan kot stranka izpovedal, da je zavodska psihiatrinja takoj predlagala hospitalno zdravljenje in na izrecno vprašanje sodišča, ali ga iz zapora niso hoteli poslati v bolnico, ali pa so ga v bolnici odklonili, izpovedal, da je iz bolnice prišlo obvestilo, da ga ne sprejmejo. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča o odsotnosti enega od elementov odškodninskega delikta, in sicer protipravnosti ravnanja organa tožene stranke.
Lečeči zdravnik je ugotovil, da obtoženec zaradi zdravstvenega stanja ni sposoben za pridržanje, zato je bil ta hospitaliziran. V času hospitalizacije pa odvzem prostosti obtožencu ali pridržanje po 157. členu ZKP objektivno nista bila izvedljiva. Da je bil obtoženec v času hospitalizacije po 24-urnim nadzorom policistov, na to ne vpliva. Zato za policiste ni nastopila dolžnost po šestih urah v pisni obliki z odločbo obvestiti o razlogih za odvzem prostosti (šesti odstavek 157. člena ZKP), niti obtoženca poučiti o pravicah po prvem odstavku 4. člena ZKP. Ker v času hospitalizacije od obtoženca niso zbirali obvestil, ga niso bili dolžni poučiti o pravicah iz četrtega odstavka 148. člena ZKP.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca – delo na strehi – nepohodna streha – odškodnina zaradi invalidnosti bližnjega
Delo na strehi, ki je na različnih mestih različno pohodna, pri čemer razmejitev med pohodnim in nepohodnim delom ni dobro razvidna in dostop do nepohodnega dela ni označen ali zavarovan, predstavlja nevarno dejavnost, za katero delodajalec objektivno odgovarja.
V rizično sfero objektivne odgovornosti imetnika nevarne stvari oziroma tistega, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo, sodijo tudi nepremišljena, neprevidna in celo nerazumna ravnanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil, da se ne bi izpostavljal nevarnosti.
Zakonec in otroci so upravičeni do odškodnine za posebno hudo invalidnost bližnjega, ki je po nezgodi ostal paraplegik, popolnoma inkontinenten, hudo naglušen, brez slušnoprostorske zaznave in voha in potrebuje stalno pomoč.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081809
OZ člen 59, 59/2, 83, 239, 239/1. ZPP člen 8, 214, 214/2, 337, 337/1.
prodaja stanovanja – primerljivo stanovanje – cena kvadratnega metra – znižanje cene – pogoji in njihov učinek – odložni pogoj – izpolnitev obveznosti – razlaga pogodbe – nejasna določila v posebnih primerih – nedovoljene pritožbene novote – dokazna ocena
Tožena stranka se je s pogodbo zavezala ob znižanju oglaševanih cen primerljivih stanovanj (negotovo pravno dejstvo) opraviti izpolnitveno dejanje (vračilo dela – razlike – kupnine). Ob nastopu dogovorjenega pogoja imata tožnici pravico terjati toženo stranko, da opravi izpolnitveno ravnanje, h kateremu se je pogodbeno zavezala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082154
SZ-1 člen 111, 111/3. OZ člen 346. ZOR člen 371. ZPP člen 286.
uporabnina – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe – ugovor zastaranja – ugovor materialnopravne narave – ugovor zastaranja po prvem naroku – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Po izteku zastaralnega roka se toženca ne bi več mogla uspešno sklicevati na tretji odstavek 111. člen SZ-1, zato bi bila od poteka zastaralnega roka dalje dolžna plačevati uporabnino v višini profitne (tržne) najemnine (pred tem sta bila toženca dolžna plačevati uporabnino v višini neprofitne najemnine).
Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe na tuj račun je nerelevantno, ali je zavarovalec (lastnik) pogodbo sklenil s pooblastilom ali brez pooblastila zavarovanca (najemnika), saj pogodba ni sklenjena v njegovem imenu, ampak jo kot pogodbena stranka sklepa zavarovalec.
Zapis zavarovanca v pogodbo oziroma v polico ni nujen. Pogodbeni stranki sta dve, to sta zavarovalec in zavarovalnica, zavarovan pa je interes tretjega. Tretji je na podlagi takšne pogodbe upravičen, če vanjo privoli.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079316
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 15, 29, 29a, 57, 272, 272/2, 272/2-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - dokazni standard verjetnosti - ugovor - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - zaslišanje stranke
Če tožena stranka v ugovornem postopku neko v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevano dejstvo prereka, zgolj pavšalna trditev o obstoju tega dejstva ne zadostuje za zaključek sodišča o njegovi izkazanosti s stopnjo verjetnosti. Upoštevati mora vse relevantne trditve strank o dejstvih, do trenutka odločanja v spis vložene dokaze in izvedbo kakšnih dokazov sta za dokazovanje zatrjevanih dejstev še predlagali stranki. Na podlagi presoje vsega navedenega nato sodišče oceni, katera zatrjevana pravno relevantna dejstva so verjetnejša. V primeru, ko stranki dejstva zatrjujeta, ne ponudita pa za njih listinskih dokazov, vsaj ena stranka pa predlaga svoje zaslišanje, ga mora sodišče izvesti.
Avans, predplačilo oziroma predujem je po slovenskih računovodskih standardih opredeljen kot vnaprejšnje plačilo za še nezapadlo obveznost (glej Slovenski računovodski standard 5.46). Kot pove že sama beseda, gre torej za predplačilo, kar pomeni, da je ena stranka v dvostranskem vzajemnem pogodbenem razmerju svojo denarno pogodbeno obveznost izpolnila pred izpolnitvijo nasprotne stranke. S plačilom avansa je tako tožena stranka svojo pogodbeno obveznost izpolnila v znesku avansa pred izpolnitvijo obveznosti tožeče stranke in tožeča stranka plačilo te pogodbene obveznosti do zneska plačanega avansa ne more zahtevati še enkrat s tožbo, saj bi bila v tem primeru terjatev plačana dvakrat, kakor je to pravilno razložilo sodišče prve stopnje. Tožeča stranka si je zato znesek plačanega avansa poračunala z izstavljenim računom, kar je razvidno tudi iz knjigovodske kartice v prilogi A2, ki jo je sama vložila v spis. Pritožbena izvajanja tožeče stranke, da vtoževanega računa ne more knjižiti in zapirati iz avansa so zato neutemeljena, saj je tožeča stranka vse to že storila. Če pa je tožeča stranka od tožene stranke želela zgolj potrditev pravilnosti izdanega računa ali priznanje opravljenih del v zaračunani višini, potem bi, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, morala to uveljavljati z ustreznim tožbenim zahtevkom. Dajatvena tožba na plačilo že z avansom plačane terjatve, vsekakor ne more biti ustrezen tožbeni zahtevek.