razveza zakonske zveze – dodelitev otrok v vzgojo in varstvo – preživnina – stiki – dokazni postopek – izvedensko mnenje – poseg v otrokovo zasebnost
Rezultat izvedenega dokaznega postopka je pripeljal do celovite slike o pravno pomembnih okoliščinah, v katerih so zajeti podatki in opažanja socialnih, vzgojnovarstvenih in izobraževalnih ustanov ter strokovne ugotovitve sodnih izvedencev. V tem pogledu je dokazna ocena prvega sodišča natančna in prepričljiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0079382
OZ člen 73, 88, 88/1.
občina – zastopanje – civilnopravna razmerja – zastopanje občine – župan – prekoračitev pooblastila – lokalna samouprava – prostorsko urejanje – predmet obveznosti – nasprotovanje prisilnim predpisom – nedopusten predmet obveznosti – neveljavnost pogodb – ničnost – delna ničnost
Župan predstavlja in zastopa občino. To njegovo upravičenje temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastil, kar izključuje presojo spora na podlagi 73. člena OZ.
Prostorske akte sprejema Občinski svet, župan pa ne more pogodbeno prevzeti obveznosti iz pristojnosti Občinskega sveta ali ga veljavno zavezati k sprejemu aktov določene vsebine. Predmet obveznosti, dogovorjene med strankama, je torej nedopusten, ker je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Pogodba je zato v tem delu nična.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078011
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/1, 40/2, 40/3, 429, 429/1, 432, 434, 434/1, 434/2, 434/3. ZPP člen 196, 286, 286b, 286b/1, 337,337/1. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZFPPIPP člen 271.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – prodajna pogodba – ničnost pogodbe – nagib za sklenitev pogodbe – nedopusten nagib – kavza – prevzem izpolnitve – neveljavnost vknjižbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – nujno sosporništvo na pasivni strani – prekluzija
Pri presoji ničnosti zaradi nagiba je relevanten nedopusten nagib. Interpretativno vodilo pri opredelitvi nedopustnega nagiba je uzakonjeno v drugem odstavku 39. člena OZ. Oškodovanje upnikov družbe in oškodovanje proračuna RS pomeni protipravno ravnanje, zato je nična pogodba, ki je sklenjena s takim namenom.
Dogovor med prodajalcem in kupcem, s katerim se kupec zaveže plačati tretjemu (hipotekarnemu upniku) in slednji pri tem ne sodeluje, ima pravno naravo prevzema izpolnitve.
Ugotavljanje notranjega odnosa stranke do ravnanja (t. i. „dejstva notranjega življenja“) predstavlja ugotavljanje dejstev (in ne pravno sklepanje).
Zaradi načela kavzalnosti, ki opredeljuje povezanost med zavezovalnim pravnim poslom in razpolagalnim pravnim poslom, je pravilna odločitev sodišča o ugotovitvi neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079307
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. OZ člen 154, 171, 179. ZVCP-1 člen 30, 44, 44/1. ZPP člen 214, 214/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – regresni zahtevek zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja dogodka – povzročitev prometne nesreče – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kršitev cestnoprometnih predpisov – vključevanje v cestni promet – nepremoženjska škoda – strah – zakonske zamudne obresti – zamuda – priznana dejstva
V primerih, določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji, ima zavarovalnica (tožeča stranka), ki je poravnala škodo oškodovancu ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe.
stroški kazenskega postopka - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse za preslikavo listin
V konkretnem primeru je bila kazenska zadeva pravnomočno zaključena, zato oškodovanec ni več udeleženec kazenskega postopka. Res je, da je stranka na podlagi 11. člena ZST-1 oproščena plačila takse v celoti, če je na podlagi odločbe pristojnega organa prejemnica denarne socialne pomoči. Oškodovanec je sedaj stranka v pravdnem postopku, v katerem lahko uveljavlja oprostitev plačila sodnih taks, saj je bil kazenski spis priložen k pravdnemu spisu in je lahko v pravdnem postopku zahteval preslikavo omenjenih listin.
Materialnopravne pogoje za vpis konkretizira 148. člen ZZK-1. Ta (med drugim) določa, da je vpis mogoče dovoliti, če iz listine izhaja utemeljenost zahtevka in če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen. Brez kakršnekoli listine glede statusa – (ne)obstoja sindikata oziroma pravnega nasledstva predlagateljica ne more računati na uspeh v strogo formalnem zemljiškoknjižnem postopku, kar bo morala upoštevati, ko bo ponovno predlagala vknjižbo pri navedenih nepremičninah.
oporočno dedovanje – razdedinjenje – spor o utemeljenosti razdedinjenja – napotitev na pravdo – napotitev na pravdo zaradi utemeljenosti razdedinjenja – manj verjetna pravica – dokazovanje utemeljenosti razdedinjenja – dokazno breme utemeljenosti razdedinjenja
Kar se tiče odločitve, koga napotiti na pravdo, sta pritožbi spregledali določbo drugega odstavka 43. člena ZD. Določba je jasna in določa izjemo od splošnega pravila iz prvega odstavka 213. člena ZD, po katerem zapuščinsko sodišče napoti na pravdo stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Tehtanje, čigava pravica je manj verjetna, zato v primeru tovrstnega spora ni potrebno.
ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/1. OZ člen 3, 9, 9/1.
spor majhne vrednosti – postopkovne posebnosti – pritožbene novote – prosto urejanje obligacijskih razmerij – dolžnost izpolnitve obveznosti – globa za prekršek – odgovornost za plačilo globe
Dogovor o tem, da bo globo za prekršek namesto tožeče stranke plačala tožena stranka, je pravno zavezujoč.
ZFPPIPP člen 48, 236, 236/3, 237, 237/1, 237/2, 238. ZPP člen 108, 108/4.
začetek stečajnega postopka na upnikov predlog - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - družbenik dolžnika - načelo hitrosti postopka
Stališče, da dolžnik ne more hkrati vložiti ugovora, v katerem bi ugovarjal upnikovemu predlogu, hkrati pa bi predlagal še odložitev odločanja, je pravilno, saj gre za izključujoča se predloga.
V nemogoč položaj tako dolžnika ni postavilo sodišče prve stopnje, temveč kar dolžnik sam. Res je dolžnik sklep o odložitvi odločanja prejel šele po poteku roka za odložitev odločanja. Vendar pa to na tek roka ne vpliva.
Načelo hitrosti postopka je eno od temeljnih načel insolvenčnih postopkov. Tudi o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka je treba odločiti brez nepotrebnega odlašanja. Temu je tudi namenjen relativno kratek rok, za katerega se v skladu z 237. členom ZFPPIPP odloži odločanje o njegovem predlogu. To pa hkrati pomeni, da mora dolžnik nemudoma pristopiti k dejanjem, ki bodo to odložitev odločanja opravičila, preprečiti pa je treba vsakršno zavlačevanje. Z neaktivnostjo dolžnika poteka tega roka pač ni mogoče preprečiti. Ne sodišče prve stopnje ne višje sodišče tega roka ne more podaljšati.
S pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka družbenik dolžnika lahko izpodbija le domnevo o insolventnosti, ne pa tudi obstoja upnikove terjatve.
stroški stečajnega postopka – razdelitev posebne razdelitvene mase – posamezni del stroškov (splošnih) – plačilo sodne takse za razdelitev – posebna stečajna masa kot edino premoženje stečajnega dolžnika – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
V ZFPPIPP ni podlage, da bi sodišče pred razdelitvijo posebne stečajne mase to obremenjevalo z drugimi stroški stečajnega postopka, ki jih je mogoče izplačati le v breme splošne stečajne mase. Vendar pa je takšno izplačilo utemeljeno takrat, ko predstavlja posebna stečajna masa edino premoženje stečajnega dolžnika. Prav na to situacijo pa opozarja upravitelj v svojih vlogah. Očitno se je stečajni postopek v tem primeru vodil le zaradi poplačila pritožnika (ločitvenega upnika), zato bi moral nositi tudi nastale stroške stečajnega postopka. Temu bi se pritožnik lahko izognil s pravočasno uveljavitvijo svoje terjatve v izvršbi.
ZZK-1 člen 125, 146, 147, 148, 148/1, 148/2, 149, 150, 150/2, 151. SPZ člen 108, 108/2.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti - načelo dispozitivnosti postopka - odločanje o vpisih - vpis dokončanja etažne lastnine - stanje zemljiške knjige ob vpisu - pogoji za dovolitev vpisa - dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige - večkratni zaporedni prenos pravice - nepopoln zemljiškoknjižni predlog - neutemeljen zemljiškoknjižni predlog - odprava pomanjkljivosti - utemeljenost zahtevka za vpis - soglasje hipotekarnega upnika
V primeru večkratnih zaporednih prenosov pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika. Zemljiškoknjižni predlog je bil v trenutku začetka postopka neutemeljen.
zapuščinski postopek - dediščinska tožba - zastaranje
V postopku z zapuščino brez dedičev ne gre za (zakonito) dedovanje, pač pa za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez dedičev, na državo oz. občino. V takem postopku morajo biti morebitni dediči pozvani z oklicem, da se v enem letu zglasijo na sodišču. Dedič, ki se zglasi potem, ko je bila zapuščina izročena občini oz. državi ima pravico zahtevati, da se mu izroči zapuščina oziroma njemu pripadajoči delež. Tožbo mora vložiti v roku, ki je določen v 141. členu ZD.
Institut razrešitve upravitelja ni namenjen razrešitvi zaradi vsakršnih kršitev, temveč le za najtežje kršitve. V drugih primerih se uporabijo prekrškovne in disciplinske sankcije.
V postopku razrešitve upravitelja je treba upoštevati tudi namen tega instituta – zagotovitev nemotenega poteka postopka in uresničitev interesov upnikov. Glede na navedeno ni dovolj, da sodišče zgolj ugotovi, da je upravitelj kršil določeno določbo zakona, temveč mora razložiti, ali in kako je ravnanje upravitelja (oziroma njegove opustitve) vplivalo na hitrost postopka (lahko tudi s preobremenjevanjem sodišča s pomanjkljivimi in napačnimi vlogami oziroma z neupoštevanjem navodil sodišča) in s tem na hitro in pravilno uresničitev pravic upnikov.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - GRADBENIŠTVO
VSL0078015
URS člen 26. OZ člen 352, 365. ZGO-1 člen 66, 66/1.
pravica do povračila škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni rok - vedenje o škodi in povzročitelju - pretrganje zastaranja - odškodninska odgovornost države - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je vlaganje rednih in izrednih pravnih sredstev pretrgalo zastaranje. Tožeča stranka je trdila, da tožbe na upravno sodišče ni vlagala zaradi uveljavljanja škode, temveč zato, ker je želela gradbeno dovoljenje ohraniti v veljavi.
Postopki, ki so bili pred vložitvijo predmetne tožbe usmerjeni v odpravo sporne odločbe ministrstva, kot tudi zahteve, ki jih je tožeča stranka naslavljala na Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za javno upravo in Državno pravobranilstvo, zato teka zastaralnega roka v tej zadevi niso pretrgali.
Glede storilca se šteje, da je oškodovanec zanj izvedel, ko je izvedel za okoliščine, pod katerimi v odškodninskem pravu določen subjekt odgovarja za povračilo škode. Vedenje o storilcu torej ne pomeni vedenja o njegovi odgovornosti oziroma podlagi njegove odgovornosti, temveč o osebi kot povzročitelju škode.
Zmotno je stališče, da v primerih, ko gre za odškodninsko odgovornost države, oškodovanec izve za obseg škode in protipravnost ravnanja šele, ko pristojni organ pravnomočno odloči o nepravilnosti izdanih odločb. Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja.
motenje posesti – pogoji za sodno varstvo posesti – javno dobro – dopustne omejitve v načinu in obsegu splošne rabe – ekonomski interes za posestno varstvo
SPZ v prvem odstavku 19. člena določa, da je javno dobro stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba), v tretjem odstavku istega člena pa¸ enako kot Ustava RS v prvem odstavku 70. člena, da se na javnem dobru lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Glede na naravo in namen posamezne vrste javnega dobra so dopustne omejitve v načinu in obsegu splošne rabe. V konkretnem primeru je odločilno dejstvo prav to, da je toženka prostore in opremo, ki so predmet tožbenega zahtevka, na podlagi pogodb, sklenjenih na podlagi zakona v okviru javno – zasebnega partnerstva dala v posest in upravljanje tožniku. V takem primeru pa tožniku kot upravljalcu zatrjevanega javnega dobra ni mogoče odreči posestnega varstva.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti - odločanje o vpisih - postopek za določitev pripadajočega zemljišča - zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča - pogoji za dovolitev vpisa - dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige - utemeljenost zahtevka za vpis - zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine - smiselna uporaba določb zakona - zaznamba spora - smiselna uporaba določb zakona o zaznambi spora - utemeljenost predloga za uvedbo nepravdnega postopka - neupravičenost presoje utemeljenosti predloga za uvedbo nepravdnega postopka
Res sta pritožnika že v ugovoru opozarjala na odsotnost aktivne legitimacije R.D. za začetek postopka po ZVEtL in res je tudi, da pritožbi priloženi sklep nepravdnega sodišča izkazuje, da je bil predlog R.D. za postopek po ZVEtL, kasneje zavrnjen. Vendar pa zemljiškoknjižno sodišče ni bilo upravičeno presojati morebitne neutemeljenosti predloga za uvedbo nepravdnega postopka.
elementi odškodninske odgovornosti - opustitev dolžnega ravnanja - nesrečno naključje - spolzka in umazana tla v trgovini - nedovoljena pritožbena novota
Delavcem v trgovskih centrih ni mogoče naložiti neprekinjenega in neprestanega nadzora nad nečistočo na tleh.
V konkretni situaciji, ko se je v trgovini redno čistilo tla, delavke, kljub ustrezni skrbnosti, jagode, ki je bila največ nekaj minut na tleh, pred padcem tožnice niso opazile. Glede na to, da so se tla redno pregledovala in so delavke takoj, ko so opazile nečistočo na tleh, to ustrezno odstranile oziroma počistile, opustitve dolžne skrbnosti zavarovancu tožene stranke ni mogoče očitati.