povrnitev nepremoženjske škode – poškodba pri prenašanju omare po ozkem stopnišču – raztrganina medialnega meniskusa – raztrganina stranske vezi na notranji strani levega kolena – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – soodgovornost – soprispevek – splošni pogoji za zavarovanje stanovanjske opreme
Tožnik, star 38 let, se je pri prenašanju omare (škodni dogodek) doma pri zavarovancu toženke (slednji je imel odgovornost zavarovano po splošnih pogojih za zavarovanje stanovanjske opreme) poškodoval, in sicer je utrpel raztrganino medialnega meniskusa in raztrganino medialne kolateralne vezi levega kolena (stranske vezi na notranji strani levega kolena). Iz naslova prestanega sekundarnega strahu, iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mu je bila prisojena odškodnina v skupni višini 8,5 PMNP.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082155
ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 32.
predlog za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – kršitev načela kontradiktornosti – prednostna zadeva – sila
Glede na to, da je pravda zaradi motenja posesti prednostna zadeva in da je od vložitve tožbe sedaj minilo že skoraj štiri mesece ter ob dejstvu, da se dokazni predlogi za predlog za izdajo začasne odredbe in v zvezi s tožbenim zahtevkom večinoma prekrivajo, bi bilo smiselno nemudoma razpisati narok za sočasno obravnavanje predloga za začasno odredbo in prvi narok za glavno obravnavo. Nato pa, odvisno od izida dokaznega postopka (in upoštevaje, da je od domnevnega motenja preteklo že skoraj pet mesecev) bodisi ločeno odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe bodisi o njem odločiti v končni odločbi.
ugovor tretjega - položaj tretjega v izvršbi - način pridobitve zastavne pravice na nepremičnini
Za ločitev položaja tretjega od položaja hipotekarnega dolžnika je bistveno, ali je bila pridobitev lastninske pravice neobremenjena, ali pa je bila pridobljena lastninska pravica obremenjena s pravnoposlovno pridobljeno hipoteko. V prvem položaju, gre za pravico, ki preprečuje izvršbo, v drugem položaju pa ima nov lastnik položaj zastavitelja oziroma hipotekarnega dolžnika, če ni hkrati tudi že osebni dolžnik (dolžnik zavarovane terjatve). V konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in pogodbeno pridobljenega hipotekarnega zavarovanja pa je odločilna dobra vera osebe, v korist katere je vpisana hipoteka v zemljiški knjigi, ki se lahko sklicuje na zaupanje v podatke v zemljiški knjigi (10. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ).
oporočno dedovanje – razdedinjenje – spor o utemeljenosti razdedinjenja – napotitev na pravdo – napotitev na pravdo zaradi utemeljenosti razdedinjenja – manj verjetna pravica – dokazovanje utemeljenosti razdedinjenja – dokazno breme utemeljenosti razdedinjenja
Kar se tiče odločitve, koga napotiti na pravdo, sta pritožbi spregledali določbo drugega odstavka 43. člena ZD. Določba je jasna in določa izjemo od splošnega pravila iz prvega odstavka 213. člena ZD, po katerem zapuščinsko sodišče napoti na pravdo stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Tehtanje, čigava pravica je manj verjetna, zato v primeru tovrstnega spora ni potrebno.
Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven (tako imenovani videz nepristranskosti).
Način, kako je sodnik v sodni dvorani pozdravil prvo toženko (ko je vstal izza sodniškega pulta, pristopil samo k njej, ne pa tudi k drugim udeležencem, jo pozdravil po imenu in v tikalni obliki), brez dvoma pomeni (najmanj) neobičajno vedenje sodnika. V konkretnem primeru gre že v načelu za apriorni dvom v sodnikovo postopanje, tako očitna manifestacija poznanstva z eno od toženk pa brez dvoma negativno vpliva na percepcijo nasprotne stranke (pa tudi ostalih toženk) o objektivni nepristranskosti sodišča. Četudi to dejstvo na sodnikovo subjektivno nepristranskost ni vplivalo, je potrebno izključiti vsakršno možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
sodna določitev meje - začasni zastopnik umrle osebe za geodetsko storitev - sposobnost biti stranka - specialne določbe ZEN
Začasna zastopnica je bila postavljena za zastopanje mrtvih oseb pri geodetski storitvi - postopku za izdelavo elaborata in v upravnem postopku. Četudi upravni postopek še ni zaključen (bil je le prekinjen zaradi nepotitve solastnikov na sodni postopek), to ne pomeni, da ima zastopnica pooblastilo za zastopanje tudi v sodnem postopku. Določba petega odstavka 11. člena ZEN je res lex specialis, vendar gre za posebno določbo, ki velja za upravni postopek in ne obratno.
Materialnopravne pogoje za vpis konkretizira 148. člen ZZK-1. Ta (med drugim) določa, da je vpis mogoče dovoliti, če iz listine izhaja utemeljenost zahtevka in če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen. Brez kakršnekoli listine glede statusa – (ne)obstoja sindikata oziroma pravnega nasledstva predlagateljica ne more računati na uspeh v strogo formalnem zemljiškoknjižnem postopku, kar bo morala upoštevati, ko bo ponovno predlagala vknjižbo pri navedenih nepremičninah.
Ravnanje obtoženca, usmerjeno v prenakazovanje in drobljenje zneska 65.500,00 EUR na več transakcijskih računov družbe, pri različnih bankah, ter pridobivanje oziroma ustvarjanje dokumentacije kot podlage za izkazovanje upravičenih posamičnih nakazil posamičnim prejemnikom, ubiranje nepotrebnih in posrednih poti nakazil do končnega porabnika, zanesljivo pomeni uresničevanja zakonskih znakov kaznivega dejanja pranja denarja.
Institut razrešitve upravitelja ni namenjen razrešitvi zaradi vsakršnih kršitev, temveč le za najtežje kršitve. V drugih primerih se uporabijo prekrškovne in disciplinske sankcije.
V postopku razrešitve upravitelja je treba upoštevati tudi namen tega instituta – zagotovitev nemotenega poteka postopka in uresničitev interesov upnikov. Glede na navedeno ni dovolj, da sodišče zgolj ugotovi, da je upravitelj kršil določeno določbo zakona, temveč mora razložiti, ali in kako je ravnanje upravitelja (oziroma njegove opustitve) vplivalo na hitrost postopka (lahko tudi s preobremenjevanjem sodišča s pomanjkljivimi in napačnimi vlogami oziroma z neupoštevanjem navodil sodišča) in s tem na hitro in pravilno uresničitev pravic upnikov.
elementi odškodninske odgovornosti - opustitev dolžnega ravnanja - nesrečno naključje - spolzka in umazana tla v trgovini - nedovoljena pritožbena novota
Delavcem v trgovskih centrih ni mogoče naložiti neprekinjenega in neprestanega nadzora nad nečistočo na tleh.
V konkretni situaciji, ko se je v trgovini redno čistilo tla, delavke, kljub ustrezni skrbnosti, jagode, ki je bila največ nekaj minut na tleh, pred padcem tožnice niso opazile. Glede na to, da so se tla redno pregledovala in so delavke takoj, ko so opazile nečistočo na tleh, to ustrezno odstranile oziroma počistile, opustitve dolžne skrbnosti zavarovancu tožene stranke ni mogoče očitati.
Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Pritožnica zato s sklicevanjem na razloge za ničnost zavezovalnega posla (darilne pogodbe) ne more uspeti. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjgi (245. člen ZZK-1). Enako pritožba ne more biti uspešna s sklicevanjem na ničnost zemljiškoknjižnega dovolila in zaradi nepravilnosti pri overitvi podpisa na njem. V skladu s četrtim odstavkom 149. člena ZZK-1 je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine, tj., če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. člen Stvarnopravnega zakonika).
stroški stečajnega postopka – razdelitev posebne razdelitvene mase – posamezni del stroškov (splošnih) – plačilo sodne takse za razdelitev – posebna stečajna masa kot edino premoženje stečajnega dolžnika – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
V ZFPPIPP ni podlage, da bi sodišče pred razdelitvijo posebne stečajne mase to obremenjevalo z drugimi stroški stečajnega postopka, ki jih je mogoče izplačati le v breme splošne stečajne mase. Vendar pa je takšno izplačilo utemeljeno takrat, ko predstavlja posebna stečajna masa edino premoženje stečajnega dolžnika. Prav na to situacijo pa opozarja upravitelj v svojih vlogah. Očitno se je stečajni postopek v tem primeru vodil le zaradi poplačila pritožnika (ločitvenega upnika), zato bi moral nositi tudi nastale stroške stečajnega postopka. Temu bi se pritožnik lahko izognil s pravočasno uveljavitvijo svoje terjatve v izvršbi.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravni interes - zemljiškoknjižni lastnik stavbe in parcel, ki so predmet predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča za stavbo
Predlagateljica je hkrati zemljiškoknjižna lastnica stavbe in zemljiškoknjižna lastnica parcel, ki so predmet predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča za stavbo. Predlagateljica, ki je že zemljiškoknjižna lastnica spornih parcel, glede teh parcel nima interesa za postopek (v katerem sodišče izda odločbo na podlagi 30. člena ZVEtL - deklaratorno odločbo, s katero ugotovi, katero zemljišče je postalo last lastnika stavbe upoštevaje pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika veljavne predpise), saj je že vpisana kot lastnica.
Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe. V skladu s četrtim odstavkom 149. člena ZZK-1 je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ničnost na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine, tj. če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. člen SPZ).
ZFPPIPP člen 48, 236, 236/3, 237, 237/1, 237/2, 238. ZPP člen 108, 108/4.
začetek stečajnega postopka na upnikov predlog - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - družbenik dolžnika - načelo hitrosti postopka
Stališče, da dolžnik ne more hkrati vložiti ugovora, v katerem bi ugovarjal upnikovemu predlogu, hkrati pa bi predlagal še odložitev odločanja, je pravilno, saj gre za izključujoča se predloga.
V nemogoč položaj tako dolžnika ni postavilo sodišče prve stopnje, temveč kar dolžnik sam. Res je dolžnik sklep o odložitvi odločanja prejel šele po poteku roka za odložitev odločanja. Vendar pa to na tek roka ne vpliva.
Načelo hitrosti postopka je eno od temeljnih načel insolvenčnih postopkov. Tudi o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka je treba odločiti brez nepotrebnega odlašanja. Temu je tudi namenjen relativno kratek rok, za katerega se v skladu z 237. členom ZFPPIPP odloži odločanje o njegovem predlogu. To pa hkrati pomeni, da mora dolžnik nemudoma pristopiti k dejanjem, ki bodo to odložitev odločanja opravičila, preprečiti pa je treba vsakršno zavlačevanje. Z neaktivnostjo dolžnika poteka tega roka pač ni mogoče preprečiti. Ne sodišče prve stopnje ne višje sodišče tega roka ne more podaljšati.
S pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka družbenik dolžnika lahko izpodbija le domnevo o insolventnosti, ne pa tudi obstoja upnikove terjatve.
zapuščinski postopek - dediščinska tožba - zastaranje
V postopku z zapuščino brez dedičev ne gre za (zakonito) dedovanje, pač pa za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez dedičev, na državo oz. občino. V takem postopku morajo biti morebitni dediči pozvani z oklicem, da se v enem letu zglasijo na sodišču. Dedič, ki se zglasi potem, ko je bila zapuščina izročena občini oz. državi ima pravico zahtevati, da se mu izroči zapuščina oziroma njemu pripadajoči delež. Tožbo mora vložiti v roku, ki je določen v 141. členu ZD.
NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV - CESTE IN CESTNI PROMET
VSM0022836
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 66. ZJC člen 19, 19/2. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-9. ZsZ člen 2. ZUreP-1 člen 2, 2/1, 2/1-4, 105, 105/2.
razlastitev nepremičnine - odmera odškodnine - gozdna cesta - kategorizacija - status zemljišč
Sodna praksa je enotna, da je pri določitvi odškodnine za razlaščena zemljišča bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev. Pri vprašanju statusa razlaščene nepremičnine je torej odločilna njegova namenska raba.
ZZK-1 člen 125, 146, 147, 148, 148/1, 148/2, 149, 150, 150/2, 151. SPZ člen 108, 108/2.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti - načelo dispozitivnosti postopka - odločanje o vpisih - vpis dokončanja etažne lastnine - stanje zemljiške knjige ob vpisu - pogoji za dovolitev vpisa - dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige - večkratni zaporedni prenos pravice - nepopoln zemljiškoknjižni predlog - neutemeljen zemljiškoknjižni predlog - odprava pomanjkljivosti - utemeljenost zahtevka za vpis - soglasje hipotekarnega upnika
V primeru večkratnih zaporednih prenosov pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika. Zemljiškoknjižni predlog je bil v trenutku začetka postopka neutemeljen.