Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Pritožnica zato s sklicevanjem na razloge za ničnost zavezovalnega posla (darilne pogodbe) ne more uspeti. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjgi (245. člen ZZK-1). Enako pritožba ne more biti uspešna s sklicevanjem na ničnost zemljiškoknjižnega dovolila in zaradi nepravilnosti pri overitvi podpisa na njem. V skladu s četrtim odstavkom 149. člena ZZK-1 je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine, tj., če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. člen Stvarnopravnega zakonika).
ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/1. OZ člen 3, 9, 9/1.
spor majhne vrednosti – postopkovne posebnosti – pritožbene novote – prosto urejanje obligacijskih razmerij – dolžnost izpolnitve obveznosti – globa za prekršek – odgovornost za plačilo globe
Dogovor o tem, da bo globo za prekršek namesto tožeče stranke plačala tožena stranka, je pravno zavezujoč.
ZZK-1 člen 125, 146, 147, 148, 148/1, 148/2, 149, 150, 150/2, 151. SPZ člen 108, 108/2.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti - načelo dispozitivnosti postopka - odločanje o vpisih - vpis dokončanja etažne lastnine - stanje zemljiške knjige ob vpisu - pogoji za dovolitev vpisa - dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige - večkratni zaporedni prenos pravice - nepopoln zemljiškoknjižni predlog - neutemeljen zemljiškoknjižni predlog - odprava pomanjkljivosti - utemeljenost zahtevka za vpis - soglasje hipotekarnega upnika
V primeru večkratnih zaporednih prenosov pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika. Zemljiškoknjižni predlog je bil v trenutku začetka postopka neutemeljen.
motenje posesti – pogoji za sodno varstvo posesti – javno dobro – dopustne omejitve v načinu in obsegu splošne rabe – ekonomski interes za posestno varstvo
SPZ v prvem odstavku 19. člena določa, da je javno dobro stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba), v tretjem odstavku istega člena pa¸ enako kot Ustava RS v prvem odstavku 70. člena, da se na javnem dobru lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Glede na naravo in namen posamezne vrste javnega dobra so dopustne omejitve v načinu in obsegu splošne rabe. V konkretnem primeru je odločilno dejstvo prav to, da je toženka prostore in opremo, ki so predmet tožbenega zahtevka, na podlagi pogodb, sklenjenih na podlagi zakona v okviru javno – zasebnega partnerstva dala v posest in upravljanje tožniku. V takem primeru pa tožniku kot upravljalcu zatrjevanega javnega dobra ni mogoče odreči posestnega varstva.
zapuščinski postopek - dediščinska tožba - zastaranje
V postopku z zapuščino brez dedičev ne gre za (zakonito) dedovanje, pač pa za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez dedičev, na državo oz. občino. V takem postopku morajo biti morebitni dediči pozvani z oklicem, da se v enem letu zglasijo na sodišču. Dedič, ki se zglasi potem, ko je bila zapuščina izročena občini oz. državi ima pravico zahtevati, da se mu izroči zapuščina oziroma njemu pripadajoči delež. Tožbo mora vložiti v roku, ki je določen v 141. členu ZD.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - GRADBENIŠTVO
VSL0078015
URS člen 26. OZ člen 352, 365. ZGO-1 člen 66, 66/1.
pravica do povračila škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni rok - vedenje o škodi in povzročitelju - pretrganje zastaranja - odškodninska odgovornost države - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je vlaganje rednih in izrednih pravnih sredstev pretrgalo zastaranje. Tožeča stranka je trdila, da tožbe na upravno sodišče ni vlagala zaradi uveljavljanja škode, temveč zato, ker je želela gradbeno dovoljenje ohraniti v veljavi.
Postopki, ki so bili pred vložitvijo predmetne tožbe usmerjeni v odpravo sporne odločbe ministrstva, kot tudi zahteve, ki jih je tožeča stranka naslavljala na Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za javno upravo in Državno pravobranilstvo, zato teka zastaralnega roka v tej zadevi niso pretrgali.
Glede storilca se šteje, da je oškodovanec zanj izvedel, ko je izvedel za okoliščine, pod katerimi v odškodninskem pravu določen subjekt odgovarja za povračilo škode. Vedenje o storilcu torej ne pomeni vedenja o njegovi odgovornosti oziroma podlagi njegove odgovornosti, temveč o osebi kot povzročitelju škode.
Zmotno je stališče, da v primerih, ko gre za odškodninsko odgovornost države, oškodovanec izve za obseg škode in protipravnost ravnanja šele, ko pristojni organ pravnomočno odloči o nepravilnosti izdanih odločb. Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja.
elementi odškodninske odgovornosti - opustitev dolžnega ravnanja - nesrečno naključje - spolzka in umazana tla v trgovini - nedovoljena pritožbena novota
Delavcem v trgovskih centrih ni mogoče naložiti neprekinjenega in neprestanega nadzora nad nečistočo na tleh.
V konkretni situaciji, ko se je v trgovini redno čistilo tla, delavke, kljub ustrezni skrbnosti, jagode, ki je bila največ nekaj minut na tleh, pred padcem tožnice niso opazile. Glede na to, da so se tla redno pregledovala in so delavke takoj, ko so opazile nečistočo na tleh, to ustrezno odstranile oziroma počistile, opustitve dolžne skrbnosti zavarovancu tožene stranke ni mogoče očitati.
ZIZ člen 236. ZNP člen 123. ZST-1 tarifna številka 9511.
postopek za delitev stvari v solastnini – civilna delitev – odmera sodne takse – nepravdni postopki – postopek za cenitev in prodajo stvari
V postopku za delitev stvari se po poteku tridesetdnevnega roka iz drugega odstavka 123. člena ZNP na predlog vsakega od udeležencev prodaja po določbah ZIZ opravi v nepravdnem postopku.
spor majhne vrednosti – trditvena podlaga – izvedba dokazov – uporaba materialnega prava – pritožbene novote
Materialnega prava, na katero se pritožnica smiselno sklicuje, v postopku sodišče ne more uporabiti, če stranka pred tem ne poda minimuma tistih dejstev, ki na uporabo tega materialnega prava napotujejo.
Sodišču ni treba izvesti dokazov, ki glede na materialno pravo, ki ga je potrebno uporabiti, niso pomembni, saj na končno odločitev ne morejo vplivati tudi, če potrdijo navedbe, v zvezi s katerimi so bili predlagani.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080347
ZPP člen 214, 214/2, 452, 452/1, 453. OZ člen 125, 275.
spor majhne vrednosti - upravnik - pogodba o opravljanju upravniških storitev - stroški obratovanja in vzdrževanja - prepozen odgovor na tožbo
Tožena stranka je prepozno odgovorila na tožbo in glede na dejstvo, da je v ugovoru zoper sklep o izvršbi le pavšalno navedla, da ji ni poznan pravni temelj izvršbe, ker verodostojnih listin ni nikoli prejela, je sodišče prve stopnje navedbe tožeče stranke pravilno vključilo v dejstveni substrat sodbe in na tej podlagi utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – prisilna hospitalizacija – pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – odklanjanje zdravljenja – ogrožanje lastnega zdravja – razlogi sklepa
Razlog za prisilno hospitalizacijo je v konkretnem primeru odklanjanje zdravljenja in lastno ogrožanje (in ne ogrožanje drugih oseb). V takem primeru je prisilna hospitalizacija dopustna le, če je zaradi duševne motnje prizadeta voljna sfera osebe v takšni meri, da nima sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja. Takšnega zaključka oziroma ugotovitve iz izpodbijanega sklepa ni razbrati. Zgolj nekritičnost do podane simptomatike, ki jo je ugotovil izvedenec, ne zadošča.
osebni stečaj – namen postopka osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – zavrnjen predlog za odpust obveznosti – ni razdelitvene mase – končanje stečajnega postopka
Glede na to, da ni bilo premoženja za poplačilo upnikov, predlog za odpust obveznosti pa je bil pravnomočno zavrnjen, niso obstajale ovire za končanje postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.
ZPP člen 154, 154/1, 156, 156/1, 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 408, 408/1, 408/2, 409, 409/1.
prekinitev pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – odpust obveznosti – pravni učinki odpusta obveznosti – pravnomočen sklep o odpustu obveznosti – stroški pravdnega postopka – krivdno povzročeni stroški – načelo uspeha – neprijava terjatve v stečajnem postopku
Ker so bile tožencu s pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti odpuščene obveznosti za terjatve upnikov, ki so nastale do 3. 8. 2011, je tožnica v zvezi s pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti izgubila pravico sodno uveljavljati plačilo vtoževane terjatve. Vtoževana terjatev je namreč zapadla v plačilo pred 3. 8. 2011 in ne predstavlja obveznosti, za katero odpust v skladu z drugim odstavkom 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje.
Tožnica v postopku ni bila uspešna, ker vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku nad tožencem. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o stroških pravdnega postopka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP.
ugovor pobotanja v pravdi - določnost ugovora - določnost zahtevka - zahtevek za obrambne namene - jasen ugovor - pobotni ugovor - ugovor pobotanja
Če (namreč) tožena stranka v pravdi ugovarja v pobot svojo nasprotno terjatev, opravlja s tem „posel materialnega prava“; istočasno pa tudi procesno dejanje, ko predlaga, naj sodišče pri odločitvi upošteva pobotanje. Po procesni teoriji zahteva tožena stranka z ugovorom v pobot ugotovitev svoje nasprotne terjatve in uporabo te terjatve za pobotanje. Tožena stranka s tem uveljavlja svoj nasprotni zahtevek, sodišče pa mora o njem odločiti. Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba niti nasprotna tožba, ampak specifično uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za obrambne namene. Zato mora biti ta določen. Stranka ga mora postaviti sama oziroma se njegov obstoj ne more domnevati.
Kadar se stranka sklicuje na predpravdno pobotanje, mora sodišče (med drugim) raziskati, ali sta v pobot uveljavljeni terjatvi obstajali. Tega se ne more razbremeniti sklicujoč se na to, da katera terjatev ni likvidna, za kar se smiselno zavzema tožeča stranka v pritožbi. Ugovor predpravdnega pobota spada med ugovore ugasle pravice in ga sodišče obravnava na isti način, kot če bi toženka ugovarjala plačilo
terjatve. V konkretnem primeru pa sodišču ni bilo treba posebej raziskovati, ali cedirana terjatev obstoji, temveč se je pravilno oprlo na (takrat že) pravnomočno sodbo, ki njen obstoj potrjuje
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063279
OZ člen 434, 470, 470/1, 470/2. SPZ člen 11, 11/2, 115.
spor majhne vrednosti - upravnik - stroški upravljanja in obratovanja - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih - pasivna legitimacija - pojem lastnika nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - domneva lastninske pravice - nevknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo - varstvo zaupanja v pravni promet - varstvo tretjih dobrovernih oseb - obvestilo prenosnika - oddaja v najem - zakonska dolžnost plačila - prevzem izpolnitve - veljavnost prodajne pogodbe - pogoji za odstop od pogodbe
Drži sicer, da lastninska pravica kot absolutna pravica z erga omnes učinkom začne učinkovati v polnem obsegu šele z vpisom v zemljiški knjigi oziroma s trenutkom, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist pridobitelja. Vendar je pri tem potrebno upoštevati tudi namen takšne zakonske ureditve. Namen vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi pa je v zagotavljanju njene publicitete. Prvi odstavek 11. člena SPZ zato vzpostavlja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ki pomeni izvedbo načela publicitete, zahteva, da tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičninah z vpisom v zemljiško knjigo se torej zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb.
Varstvo tretjih dobrovernih oseb je bilo v konkretnem primeru doseženo že z obvestilom prenosnika tožeči stranki, da je novi lastnik predmetnih nepremičnin postala tožena stranka, zato dejstvo, da do vknjižbe lastninske pravice tožene stranke v zemljiški knjigi ni prišlo, v konkretnem primeru ni pravno odločilno.
Ker je prodajna pogodba veljavna in se je od njene sklenitve dalje tožena stranka tudi navzven obnašala kot lastnica (s tem, ko je družbi U. d. o. o. predmetne nepremičnine oddala v najem) je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožena stranka, ne glede na to, da njena lastninska pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi, dolžna plačati vtoževane zneske (sprejem nasprotnega stališča bi pomenil, da bi tožena stranka zgolj prejemala koristi od v najem dane stvari, bremen pa ne bi nosila, češ da ni formalnopravno lastnica zadevnih nepremičnin, kar pa ne bi bilo pravno dopustno).
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080316
SPZ člen 115, 118. Odlok o oskrbi s pitno vodo člen 18, 18/2, 19, 19/3. ZPP člen 212, 451, 452, 453.
dobava vode – skupno odjemno mesto – pravice in obveznosti na skupnih delih – upravnik – pasivnost upravnika – plačilo obveznosti uporabnin – trditveno ni dokazno breme – ključ delitve – solidarna obveznost – enaki deleži
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno zaključilo, da je tožeča stranka s tem, ko je račune pošiljala upravniku, privolila, da lahko etažni lastniki svoje obveznosti iz naslova dobavljene vode poravnajo upravniku. Upravnik namreč s tem, ko je bil naslovnik spornih računov, ni prevzel izpolnitve obveznosti, ki bremenijo etažne lastnike.
Obveznost toženih strank je sicer denarna in kot taka deljiva, vendar je treba v konkretnem primeru upoštevati specialno določbo SPZ, ki določa, da etažni lastniki za bremena na skupnih delih odgovarjajo sorazmerno z njihovimi solastniškimi deleži, če zakon ali pogodba ne določa drugače. Ker lahko le zakon ali pogodba določita drugače, Odlok o oskrbi s pitno vodo, na katerega se sklicuje tožeča stranka v okviru navedb, da porabniki vode odgovarjajo nerazdelno solidarno za stroške porabljene vode, ne more biti podlaga za drugačno, solidarno obveznost plačila porabljene vode v obravnavani zadevi.