STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084178
SPZ člen 11, 11/1, 92. ZZK-1 člen 243.
ugotovitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice – darilna pogodba – izbrisna tožba
Čeprav je mogoče govoriti, da darilna pogodba, ki je bila sklenjena z zlorabo pravic, ni nastala, pa vendarle obstaja in je tudi že imela pravne učinke. Toženi se je namreč na njeni podlagi vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik, zato bi jo bilo potrebno na podlagi zahteve zainteresirane osebe spraviti s sveta. Ker je tožena stranka na podlagi sklenjene darilne pogodbe v zemljiški knjigi že vpisana kot lastnik, bi bilo sredstvo za to izbrisna tožba.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0081561
OZ člen 52, 58, 417, 417/1, 418, 418/1. ZIZ člen 272, 272/1.
odstop terjatve – maksimalna hipoteka – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin –izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika – teorija realizacije – odstop terjatve – stranske pravice – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetno izkazana terjatev
Od odstopa hipotekarne terjatve naprej torej odstopnik nima več pravice do hipotekarnega zavarovanja. To pravico pridobi prevzemnik terjatve z odstopom in brez vpisa v zemljiško knjigo.
zamudna sodba – dokazni postopek – nasprotje med dejstvi in dokazi
Presoja nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi ne sme prerasti v dokazno oceno. Če sodišče ugotovi, da takšnega nasprotja ni, to navede v obrazložitvi sodbe brez dodatnega utemeljevanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071193
OZ člen 131, 921. ZPP člen 8.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode zaradi telesnih poškodb – ugovor zavarovalnice o fingirani prometni nesreči – neujemanje poškodb na udeleženih vozilih – obstoj zavarovalnega primera – dokazna ocena
Zaključek o neujemanju in neskladnosti poškodb v prometni nesreči udeleženih vozil še ne daje zadostne podlage za presojo o neobstoju zavarovalnega primera, ki naj bi se kot uresničenje rizika odražal v zatrjevani tožnikovi nastali nepremoženjski škodi. Zadoščal bi lahko le v primeru, če bi se realizacija rizika odražala v zatrjevani škodi na vozilih, saj bi le tedaj zatrjevani dogodek ne mogel povzročiti zatrjevane škode.
dokazni postopek – dokaz z izvedencem – plačilo predujma – ponovljen postopek – dopolnitev izvedenskega mnenja
Sodišče je že v prvotnem postopku izvedence določilo, izvedenska mnenja so bila že narejena in nujna dedinja je zanje predujem in tudi manjkajoči znesek predujma že plačala. V ponovljenem postopku ni šlo za nov dokaz, temveč je bila potrebna le dopolnitev že izdelanih izvedeniških mnenj. Glede na takšno situacijo, je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je ravnalo, kot da bi prvič določilo izvedence, napačno. Šlo je namreč le za dopolnjevanje dokaznega postopka in doplačilo predujma, ki bi ga eventuelno, v primeru neplačila, sodišče lahko tudi prisilno izterjalo.
razveljavitev sodne poravnave – smrt stranke – nadaljevanje postopka z dediči – vročanje
Dokler je bila toženka še živa, je bila ona pravdna stranka. Zato velja tožba za vročeno pravilno. Vendar v nadaljevanju postopka, ko je toženka že umrla, sodišče ni opravilo vročanja toženim strankam oziroma dedinjam.
prekluzija pri predložitvi ponujenih dokazov – načelo ekonomičnosti in koncentracije postopka – ustavno jamstvo poštenega postopka
Toženi stranki, ki je na prvem naroku podala dejstvo, glede katerega je lahko utemeljeno pričakovala, da ga tožeča stranka ne bo zanikala, je treba omogočiti, da listine, na katere se je zaradi dokazovanja tega dejstva sklicevala, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko predloži po zaključku naroka. Dejstvo, da je nasprotna stranka nepričakovano zanikala temeljno, z listinami dokazljivo dejstvo, opravičuje njeno neskrbnost, da na naroku ni razpolagala z zadostnim številom predlaganih listinskih dokazov. V konkurenci načela ekonomičnosti na eni strani ter nevarnosti, da bo stranka v relativno zapletenem pravdnem postopku prikrajšana za dokazovanje dejstva, ki je za odločitev lahko usodnega pomena, je treba dati prednost ustavnemu jamstvu do poštenega postopka.
Pri ugotavljanju, ali je skaženost podana, gre za materialnopravno presojo. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje tudi v primeru, da toženka tožnikovemu stališču o skaženosti ne bi nasprotovala, presoditi, ali je le-ta (glede na dejstva, ki jih je tožnik v zvezi s tem zatrjeval oziroma jih je ugotovilo sodišče) res podana ali ne.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča spremembe zunanjosti v konkretnem primeru že ob upoštevanju objektivnih meril ne predstavljajo skaženosti. Dve brazgotini (na roki in nogi) sta komaj vidni in torej za okolico praktično neopazni. Brazgotina na ključnici pa je sicer vidna, vendar njen izgled ni tak, da bi vzbujal pozornost okolice. Ker morajo biti za skaženost izpolnjeni tako objektivni kot subjektivni kriteriji, zgolj neprijetni občutki ob stikih z ljudmi, o katerih je tožnik ob zaslišanju izpovedal, ne morejo biti podlaga za drugačno presojo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 428, 428/2, 431, 435, 435/2, 435/2-2, 439, 439/1, 439/1-3. ZGD-1 člen 29, 515, 515/1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – ugovor pravne osebe – obstoj izbrisnih okoliščin – obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga – sprememba poslovnega naslova – sedež družbe
Pri dolžnosti obveščanja registrskega sodišča o okoliščinah iz 428. člena ZFPPIPP gre le za informacijsko funkcijo subjektov, ki jim 428. člen nalaga informiranje registrskega sodišča. Ne gre torej za predlagalni postopek.
Pravna oseba lahko izpodbija izbrisni razlog z ugovorom, da ne obstaja. Pritožnik pa je z ugovorom navedel okoliščine (preselitev na drug poslovni naslov), ki, čeprav so nastale po vložitvi obvestila izvršitelja, pa pred izdajo sklepa o začetku postopka izbrisa, potrjujejo, da od 25. 5. 2015 ne posluje več na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register in da sprememba vpisa poslovnega naslova v sodni register še ni bila predlagana. Iz navedenih dejstev je zato registrsko sodišče utemeljeno ugovor družbe zoper sklep o začetku postopka izbrisa zavrnilo in hkrati izdalo sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, saj sodišče odloča glede na dejansko stanje, kakršno obstaja v času njegove odločitve.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0081156
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 239. ZPP člen 163, 163/6.
postopek zavarovanja – začasna odredba – stroški – povrnitev stroškov postopka zavarovanja – ločenost izvršilnega in pravdnega postopka
Postopek zavarovanja z začasno odredbo je bil v konkretnem primeru zaključen z izdajo sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožencev zoper izdano začasno odredbo. Ker ZIZ stroške postopka ureja celovito, v takih primerih ni podlage za odlašanje z odločitvijo o stroških postopka zavarovanja z začasno odredbo do konca pravdnega postopka.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053515
ZIZ člen 178, 178/2, 178/4, 179. SPZ člen 8, 18, 18/1, 226, 256, 262, 263, 263/1. ZPP člen 254, 254/3.
izvršba na nepremičnine - nepremičnina - ugotovitev vrednosti nepremičnine - način ugotovitve vrednosti - stavbna pravica - tržna vrednost stavbne pravice - postopek cenitve nepremičnine - izvedba dokaza z izvedencem - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine
Za razjasnitev opravljene cenitve, kateri upnik oporeka, je potrebno izhajati iz vsebine same stavbne pravice, ki je urejena v določbi 256. člena SPZ.
Navedena načela in ureditev stavbne pravice v SPZ je upošteval tudi cenilec v cenitvenem poročilu, ko pojasnjuje, da je pri oceni vrednosti stavbne pravice kot pravice na tuji nepremičnini, potrebno najprej oceniti vrednost nepremičnin, nato pa pravice, ki izvirajo iz pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice (vrednost zemljišča in stavbe – bencinskega servisa).
vrnitev sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – umik tožbe – razpis naroka za glavno obravnavo
V skladu s tar. št. 1112 Taksne tarife se nižja taksa s količnikom 1,0 med drugim plača, če je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Odločilno dejstvo oziroma procesno dejanje sodišča, do nastopa katerega je stranka upravičena do vračila 2/3 plačane sodne takse za redni postopek, je torej “razpis” naroka za glavno obravnavo.
sklep o dedovanju – ugotovitev predmeta zapuščine – določitev dedičev – volilojemnik – sočasna prisotnost oporočnih prič – pravica do zasebne lastnine in dedovanja
Ker besedilo prvega odstavka 72. člena ZD dopušča odstop od stroge zahteve po sočasni prisotnosti dveh prič, je nerazumno stališče sodišča prve stopnje, po katerem bi imelo zakonito dedovanje prednost pred oporočnim dedovanjem samo zato, ker je oporočitelj v izrednih razmerah svojo poslednjo voljo izjavil pred dvema pričama ločeno.
Poleg uspeha v postopku, ki je temeljno merilo za odločitev o stroških postopka, je pri odmeri stroškov treba upoštevati tudi kriterij krivde oz. zakrivljenosti stroškov, kar je tudi eno od meril za odločanje o stroških postopka.
odškodnina – prometna nesreča – postavitev izvedenca – predujem za izvedenca – rok za plačilo predujma zaradi izvedbe dokaza – dokazna ocena
Zmota o roku za plačilo ni upravičen razlog za neplačilo predujma. Tožnik predujma tudi po izteku roka ni plačal in podaljšanja roka za plačilo predujma ni predlagal. Predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma bi bil pravočasen le, če bi bil podan pred iztekom roka za njegovo plačilo.
sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke - smrt stranke, ki ima pooblaščenca - smrt stranke v izvršilnem postopku - prekinitev izvršilnega postopka
Kljub vsebini 37. člena ZIZ je potrebno poudariti, da 37. člen ZIZ v bistvu same prekinitve postopka ne ureja, temveč ureja nadaljevanje postopka - torej pogoje, pod katerimi se postopek, kljub smrti stranke, ki nima pooblaščenca (ker če ga ima potem 37. člen ZIZ sploh ne pride v poštev), nadaljuje, kdaj in pod kakšnimi pogoji. ZIZ torej ureja usodo izvršilnega postopka v primeru smrti stranke, za ostale usode prekinjenega postopka, zaradi okoliščin iz točk 1. do 4. točke 205. člena ZPP, pa ZIZ ničesar ne ureja, zato se na podlagi 15. člena ZPP upoštevajo ostale določbe ZPP (predvsem 208. člen ZPP).
opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti – poslovna skrivnost
Obtožni akt ne vsebuje materialnega pogoja kaznivosti, to je nevarnosti za nastanek oz. nastanek škodljive posledice oziroma dejanje zato nima vseh znakov kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0075289
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-10, 444, 454. ZASP člen 22, 31.
obligatornost glavne obravnave - spori iz avtorske pravice - materialne avtorske pravice - pravica radiodifuzne retransmisije - spor majhne vrednosti
ZPP v 444. členu med drugim določa, da se za spore majhne vrednosti ne štejejo spori iz avtorske pravice. Obravnavani spor, kjer tožeča stranka vtožuje nadomestilo za kabelsko retransmisijo, je spor iz avtorske pravice.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje postopek vodilo po pravilih o sporih majhne vrednosti, vključno s tem, da je izdalo odločbo brez razpisa naroka za glavno obravnavo (454. člen ZPP). Z izdajo odločbe brez razpisanega naroka za glavno obravnavo, kjer bi smeli pravdni stranki pod pogoji iz 286. člena ZPP tudi navajati nova dejstva in predlagati dokaze, je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi jo moralo opraviti. S tem je kršilo določbo 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP - načelo obligatornosti glavne obravnave.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084099
ZZK-1 člen 70, 70/6, 74, 74/4, 128. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost – razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom
Že samo dejstvo, da toženec razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom lastninske pravice in hipoteke, predstavlja nevarnost, da ima toženec namen s takšnima zaznambama tudi razpolagati.
sprememba družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - zavrženje predloga za vpis v sodni register - soglasje družbenika - procesna predpostavka - zakonca - skupen poslovni delež - razdelitev poslovnega deleža
Zakonca, ki imata poslovni delež v skupnem imetništvu, lahko ob delitvi skupnega premoženja poslovni delež sporazumno razdelita. Vendar pa morata upoštevati tudi pravila družbene pogodbe in materialnopravne določbe četrtega do osmega odstavka 481. člena ZGD-1.