Oporoka zaradi oporočiteljeve nerazsodnosti in zmote ni neveljavna in se iz tega razloga ne more zahtevati, da se to ugotovi; lahko se jo kvečjemu razveljavi.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084111
URS člen 154, 154/2. ZLS člen 66. ZVO-1 člen 149. ZGJS člen 26, 59, 59/2, 59/3. ZPP člen 212, 214. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23. Navodila za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb člen 15, 16, 17.
spor majhne vrednosti – izvajanje gospodarske javne službe – odvoz smeti – ravnanje z odpadki – plačilo odvoza komunalnih odpadkov – pravna podlaga – odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki – cena storitve – trditveno breme – pravna narava občinskih sklepov – predpis – akt poslovanja – veljavnost predpisov – objava predpisa
Obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki temelji neposredno na Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je sprejela občina na podlagi ZVO-1.
razveljavitev sodne poravnave – smrt stranke – nadaljevanje postopka z dediči – vročanje
Dokler je bila toženka še živa, je bila ona pravdna stranka. Zato velja tožba za vročeno pravilno. Vendar v nadaljevanju postopka, ko je toženka že umrla, sodišče ni opravilo vročanja toženim strankam oziroma dedinjam.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - sredstva zavarovanja - predmeti izvršbe - odtujitev in obremenitev nepremičnine - obseg izvršbe in zavarovanja
Začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve so omejene na tista sredstva oziroma terjatve, premičnine ali nepremičnine, ki so last dolžnika. Upnik zato ne more uspešno uveljavljati zavarovanja svoje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je last tretje osebe. Tako izvršba kot tudi zavarovanje ni dovoljeno na stvareh ali pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe, to pa so lahko le dolžnikove stvari in ne tudi stvari tretje osebe, ki ni stranka tega postopka.
Podjemnikova izpolnitev ni pravilna, če ima delo, ki se ga je podjemnik zavezal opraviti, napako. V takem primeru ima naročnik na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake pravico uveljavljati jamčevalne zahtevke ter zahtevati povrnitev škode. Osnovni predpostavki te odgovornosti, kateri mora zatrjevati in dokazati naročnik (v tem primeru tožena stranka), sta: 1. da ima opravljeno delo napako ter 2. da podjemnik pravočasno obvesti naročnika o tej napaki.
Pravdni stranki sta z usklajevanjem višine in načina plačila ter potrditvijo računa št. 2012/00 uredili posledice pomanjkljivosti, na katere je opozarjala tožena stranka pred njegovo izdajo. Tožena stranka ob potrditvi računa, v katerem je bilo zajeto znižanje plačila, namreč ni podala nobenih dodatnih ugovorov oziroma zahtevkov glede očitnih napak. Takšnega ravnanja pa ni mogoče razumeti drugače, kot da sta pravdni stranki na ta način ovrednotili do takrat znane pomanjkljivosti in s tem uskladili medsebojne obveznosti. Posledično je za toženo stranko nastopila plačilna dolžnost, odgovornost tožeče stranke za očitne napake pa je prenehala. V kolikor je imela tožena stranka nove ugovore glede skritih napak, ki so se pojavile po potrditvi tega računa, bi morala to določno navesti in pojasniti, katere so te napake bile, kdaj so se pojavile, kdaj in komu jih je grajala ter kdaj in kakšen rok je postavila tožeči stranki za njihovo odpravo.
zamudna sodba – dokazni postopek – nasprotje med dejstvi in dokazi
Presoja nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi ne sme prerasti v dokazno oceno. Če sodišče ugotovi, da takšnega nasprotja ni, to navede v obrazložitvi sodbe brez dodatnega utemeljevanja.
Ločitev zapuščine ne doseže svojega namena, dokler upniki, ki so jo zahtevali, niso poplačani iz ločene zapuščine. Po stališču sodne prakse so zato upniki, ki so predlagali ločitev zapuščine, dolžni sprožiti ustrezne postopke za poplačilo oziroma zavarovanje svojih terjatev po pravilih izvršilnega postopka. Institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi torej še ne bo dosegel svojega namena (da bi se zapustnikov upnik poplačal iz zapuščine), ampak je zapustnikov upnik dolžan sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju pa bo omejena le na tisto, kar bo od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostalo.
Sodišče ni dolžno namesto strank oblikovati zahtevkov. Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je predvsem stvar stranke. Pomoč prava neuki stranki iz 12. člena ZPP, na katerega se sklicuje tožeča stranka v pritožbi, se razlikuje od materialnega procesnega vodstva. Splošna dolžnost poučevanja se nanaša (le) na procesne pravice, materialno procesno vodstvo pa se nanaša na zbiranje procesnega gradiva in predstavlja instrument komunikacije med sodiščem in strankami. Sodišče ni dolžno dajati pobude, naj stranka postavi drug zahtevek, ampak je oblikovanje pravilnega zahtevka stvar stranke.
Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe. Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Ker je bilo tožeči stranki z delno zamudno sodbo delno ugodeno le v razmerju do druge in tretje tožene stranke, se pravni položaj pritožnikov z odločbo pritožbenega sodišča ne bi mogel izboljšati.
OZ člen 352, 637, 637/2, 661, 662, 662/1, 663, 663/2, 663/3, 664, 664/1. ZPP člen 7, 7/1, 185, 185/1, 212, 216, 286, 286/4.
vlažnost stanovanja zaradi neustrezne termoizolacije – jamčevanje za napake – skrite napake – odprava napak – več načinov odprave napak – informativni dokaz – posredna škoda – damnum extra rem – arbitražna klavzula – sprememba tožbe – prosti preudarek
Če je vzrok za nastanek škode že saniran, še ne pomeni, da je odškodninski zahtevek za posredno, refleksno škodo neutemeljen.
Arbitražna klavzula v pogodbi med investitorjem in izvajalcem kupca (tožnice) ne veže, čeprav izvaja materialnopravna upravičenja iz položaja investitorja po 661. členu OZ. Ta so prenesena izrecno s tem zakonskim določilom, medtem ko arbitražna klavzula ostaja pogodbena in veže le stranke.
Višino predujma ob začetku postopka prisilne poravnave sodišče odmeri glede na izkazane okoliščine ob vložitvi predloga. Če se v teku postopka prisilne poravnave izkaže, da zaradi spremenjenih okoliščin ali zmotne ocene višine potrebnega predujma založena sredstva niso zadostna, iz tega ni mogoče sklepati, da dodatnih nujno potrebnih sredstev za pokritje stroškov postopka ni dolžan zagotoviti predlagatelj postopka oz. da bi breme kritja teh stroškov moralo preiti na dolžnika.
Obveznost enakega obravnavanja upnikov, kot je opredeljena v 34. členu ZFPPIPP prepoveduje poslovodstvu ali drugim organom družbe, ki je postala insolventna, da bi upnike, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavali. To načelo ne posega v vprašanje bremena stroškov, ki bodo nastali tistemu predlagatelju, ki se je odločil, da bo zaradi zavarovanja svojega interesa skozi postopek prisilne poravnave poskusil zagotoviti nadaljevanje poslovnega podjema dolžnika. Zgolj iz okoliščine, da bodo v posledici uspelega postopka in potrditve prisilne poravnave imeli korist tudi drugi upniki, še ni mogoče sklepati na njegov neenakopraven položaj zgolj zaradi tega, ker mu zakon kot predlagatelju postopka nalaga prevzemanje kritja stroškov tega postopka.
maksimalna hipoteka – odstop terjatve DUTB – prenos maksimalne hipoteke pri odpustu terjatve
Četrti odstavek 146. člena SPZ določa, da je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen. Te zakonske določbe pa ni mogoče upoštevati, ko banka odstopi terjatev DUTB, d. d., ker ZUKSB kot specialen zakon določa, da se ob odstopu terjatve na DUTB, d. d., prenesejo tudi vsa zavarovanja in da omejitve prenosljivosti premoženja, kot izhajajo iz drugih zakonov ali pogodbe med banko upravičenko in njenimi dolžniki, nimajo učinka pri prenosu premoženja na DUTB.
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – prenehanje pogodbe po volji naročnika – izvenpravdni pobot
Za to, da bi naročnik lahko uresničil odstopno pravico po 648. členu OZ, ni treba, da bi (kot predpostavka uresničitve te pravice) obstajala kakšna posebna okoliščina oziroma razlog. Zadošča že naročnikova odločitev (volja), ne glede na razlog (vzrok) zanjo.
zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - lastništvo nepremičnine - uveljavljanje zavarovanja zoper tretje osebe - dolžnikov dolžnik - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - obseg izvršbe in zavarovanja
Začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve so omejene na tista sredstva oziroma terjatve, premičnine ali nepremičnine, ki so last dolžnika. Upnik zato ne more uspešno uveljavljati zavarovanja svoje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je last tretje osebe. Tako izvršba kot tudi zavarovanje ni dovoljeno na stvareh ali pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe, to pa so lahko le dolžnikove stvari in ne tudi stvari tretje osebe, ki ni stranka tega postopku. Zavarovanje denarne terjatve se dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje (prim. 3. člen ZIZ). S tega vidika se pokaže, da je predlagana začasna odredba preširoko zastavljena, saj posega v lastninsko pravico tretje osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0075289
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-10, 444, 454. ZASP člen 22, 31.
obligatornost glavne obravnave - spori iz avtorske pravice - materialne avtorske pravice - pravica radiodifuzne retransmisije - spor majhne vrednosti
ZPP v 444. členu med drugim določa, da se za spore majhne vrednosti ne štejejo spori iz avtorske pravice. Obravnavani spor, kjer tožeča stranka vtožuje nadomestilo za kabelsko retransmisijo, je spor iz avtorske pravice.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje postopek vodilo po pravilih o sporih majhne vrednosti, vključno s tem, da je izdalo odločbo brez razpisa naroka za glavno obravnavo (454. člen ZPP). Z izdajo odločbe brez razpisanega naroka za glavno obravnavo, kjer bi smeli pravdni stranki pod pogoji iz 286. člena ZPP tudi navajati nova dejstva in predlagati dokaze, je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi jo moralo opraviti. S tem je kršilo določbo 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP - načelo obligatornosti glavne obravnave.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen vzrok za zamudo
Ni res, kot to trdi pritožnik, da je pooblaščenec tožeče stranke ravnal v nasprotju z vabilom na narok, saj je v sodno stavbo vstopil več kot 15 minut pred narokom. Le navodilo varnostnika mu je preprečilo, da bi se že takrat zglasil pred razpravno obravnavo. Napačno razumevanje varnostnikovega navodila pa je bilo posledica naključnega sovpada dejstev, ki so pri pooblaščencu tožeče stranke povzročila zmoto, ki je botrovala zamudi razpisanega naroka. Zato le-te ni mogoče pripisati nezadostni skrbnosti pooblaščenca.
odškodnina – prometna nesreča – postavitev izvedenca – predujem za izvedenca – rok za plačilo predujma zaradi izvedbe dokaza – dokazna ocena
Zmota o roku za plačilo ni upravičen razlog za neplačilo predujma. Tožnik predujma tudi po izteku roka ni plačal in podaljšanja roka za plačilo predujma ni predlagal. Predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma bi bil pravočasen le, če bi bil podan pred iztekom roka za njegovo plačilo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084099
ZZK-1 člen 70, 70/6, 74, 74/4, 128. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost – razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom
Že samo dejstvo, da toženec razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom lastninske pravice in hipoteke, predstavlja nevarnost, da ima toženec namen s takšnima zaznambama tudi razpolagati.
sprememba družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - zavrženje predloga za vpis v sodni register - soglasje družbenika - procesna predpostavka - zakonca - skupen poslovni delež - razdelitev poslovnega deleža
Zakonca, ki imata poslovni delež v skupnem imetništvu, lahko ob delitvi skupnega premoženja poslovni delež sporazumno razdelita. Vendar pa morata upoštevati tudi pravila družbene pogodbe in materialnopravne določbe četrtega do osmega odstavka 481. člena ZGD-1.
posest – izvajanje posesti – dejanska oblast nad stvarjo – uporaba stvari – motenje posesti – prekluzivni rok – zamenjava ključavnice – sodno varstvo posesti – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Za posest prostorov ni odločilno, da posestnik v njih ves čas živi. Če ima možnost prostore in stvari v njih uporabljati, ima dejansko oblast nad stvarjo.
opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti – poslovna skrivnost
Obtožni akt ne vsebuje materialnega pogoja kaznivosti, to je nevarnosti za nastanek oz. nastanek škodljive posledice oziroma dejanje zato nima vseh znakov kaznivega dejanja.