delitev stvari v solastnini – način delitve – delitev v naravi – civilna delitev – stroški postopka
Ker fizična delitev nepremičnine brez večjih investicijskih vlaganj ni mogoča, predlagatelj in nasprotna udeleženka pa z vlaganji oziroma s posegi v nepremičnino nista soglašala, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se nepremičnina proda in razdeli kupnina.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva ni vzpodbudilo k popravi tožbenega zahtevka. Sodba, ki jo je v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka izdalo, zato za tožnico predstavlja sodbo presenečenja, kar pomeni, da je prišlo do kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti – poslovna skrivnost
Obtožni akt ne vsebuje materialnega pogoja kaznivosti, to je nevarnosti za nastanek oz. nastanek škodljive posledice oziroma dejanje zato nima vseh znakov kaznivega dejanja.
oškodovanec – identiteta oškodovanca – sprememba identitete oškodovanca – očitna pisna pomota – sprememba opisa dejanja – zahteva za preiskavo
Po določbah Zakona o kazenskem postopku ima oškodovanec poseben položaj in pravice. Tekom postopka ima pravico postavljati vprašanja, predlagati dokaze in tudi podati premoženjskopravni zahtevek ter ga ustrezno obrazložiti. Zatorej nikakor ne gre za nepomembno vprašanje, koga se opredeli kot oškodovanca v zahtevi za preiskavo ali kasneje v obtožbi. V primeru, da bi zunajobravnavni senat zavrnil zahtevo za preiskavo, ima namreč tudi oškodovanec pravico do pritožbe zoper takšno odločitev.
Opredelitev, kdo je v obravnavani zadevi oškodovan z dejanjem, ki izhaja iz zahteve za preiskavo, o uvedbi katere se je odločalo z izpodbijanim sklepom, v primeru ustavitve kazenskega postopka pomembno vpliva na pravne posledice eventualnega nadaljevanja postopka na strani oškodovanca. Prav on je namreč tisti, ki bo v primeru, da senat preiskave ne uvede, tisti, ki bo v primeru, ko pritožbe zoper sklep senata ne vloži tudi državni tožilec, imel skladno z osmim odstavkom 169. člena ZKP možnost s pritožbo na višje sodišče nadaljevati pregon v tej zadevi.
Ker se pritožbeno sodišče pridružuje pritožnikovim navedbam, da pri spremembi identitete oškodovanca ne gre le za spremembo očitne pisne pomote, kot to izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, temveč za pomembno spremembo ene od bistvenih sestavin v opisu dejanja, iz katere v nadaljevanju kazenskega postopka izhajajo pomembne pravne posledice, je pritožbi zagovornika ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
OZ člen 349, 364, 364/1, 369, 369/2, 619, 633, 633/2.
zastaranje - terjatve iz gospodarskih pogodb - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - določljivost dolga - podjemna pogodba
Za pripoznanje terjatve ni potrebna dolžnikova izrecna izjava, na katero obveznost se nanaša pripoznanje (prvi odstavek 364. člena OZ). Zadošča določljivost.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 428, 428/2, 431, 435, 435/2, 435/2-2, 439, 439/1, 439/1-3. ZGD-1 člen 29, 515, 515/1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – ugovor pravne osebe – obstoj izbrisnih okoliščin – obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga – sprememba poslovnega naslova – sedež družbe
Pri dolžnosti obveščanja registrskega sodišča o okoliščinah iz 428. člena ZFPPIPP gre le za informacijsko funkcijo subjektov, ki jim 428. člen nalaga informiranje registrskega sodišča. Ne gre torej za predlagalni postopek.
Pravna oseba lahko izpodbija izbrisni razlog z ugovorom, da ne obstaja. Pritožnik pa je z ugovorom navedel okoliščine (preselitev na drug poslovni naslov), ki, čeprav so nastale po vložitvi obvestila izvršitelja, pa pred izdajo sklepa o začetku postopka izbrisa, potrjujejo, da od 25. 5. 2015 ne posluje več na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register in da sprememba vpisa poslovnega naslova v sodni register še ni bila predlagana. Iz navedenih dejstev je zato registrsko sodišče utemeljeno ugovor družbe zoper sklep o začetku postopka izbrisa zavrnilo in hkrati izdalo sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, saj sodišče odloča glede na dejansko stanje, kakršno obstaja v času njegove odločitve.
Oporoka zaradi oporočiteljeve nerazsodnosti in zmote ni neveljavna in se iz tega razloga ne more zahtevati, da se to ugotovi; lahko se jo kvečjemu razveljavi.
SODNE TAKSE – ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0072486
ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-4.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – sredstva na računih – rezervacije iz naslova postopkov zavarovanja – trditvena podlaga
Tožena stranka, ki je želela oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, bi morala podati vse potrebne navedbe, kar pomeni tudi, da bi morala navesti, zakaj so sredstva na računih rezervirana. Ob tem tudi ni nepomembno, da se z začetkom postopka prisilne poravnave postopek zavarovanja ustavi, kar pomeni, da ni več nobene podlage za rezervacije iz naslova postopkov zavarovanja.
prekluzija pri predložitvi ponujenih dokazov – načelo ekonomičnosti in koncentracije postopka – ustavno jamstvo poštenega postopka
Toženi stranki, ki je na prvem naroku podala dejstvo, glede katerega je lahko utemeljeno pričakovala, da ga tožeča stranka ne bo zanikala, je treba omogočiti, da listine, na katere se je zaradi dokazovanja tega dejstva sklicevala, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko predloži po zaključku naroka. Dejstvo, da je nasprotna stranka nepričakovano zanikala temeljno, z listinami dokazljivo dejstvo, opravičuje njeno neskrbnost, da na naroku ni razpolagala z zadostnim številom predlaganih listinskih dokazov. V konkurenci načela ekonomičnosti na eni strani ter nevarnosti, da bo stranka v relativno zapletenem pravdnem postopku prikrajšana za dokazovanje dejstva, ki je za odločitev lahko usodnega pomena, je treba dati prednost ustavnemu jamstvu do poštenega postopka.
Pri ugotavljanju, ali je skaženost podana, gre za materialnopravno presojo. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje tudi v primeru, da toženka tožnikovemu stališču o skaženosti ne bi nasprotovala, presoditi, ali je le-ta (glede na dejstva, ki jih je tožnik v zvezi s tem zatrjeval oziroma jih je ugotovilo sodišče) res podana ali ne.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča spremembe zunanjosti v konkretnem primeru že ob upoštevanju objektivnih meril ne predstavljajo skaženosti. Dve brazgotini (na roki in nogi) sta komaj vidni in torej za okolico praktično neopazni. Brazgotina na ključnici pa je sicer vidna, vendar njen izgled ni tak, da bi vzbujal pozornost okolice. Ker morajo biti za skaženost izpolnjeni tako objektivni kot subjektivni kriteriji, zgolj neprijetni občutki ob stikih z ljudmi, o katerih je tožnik ob zaslišanju izpovedal, ne morejo biti podlaga za drugačno presojo.
vrnitev sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – umik tožbe – razpis naroka za glavno obravnavo
V skladu s tar. št. 1112 Taksne tarife se nižja taksa s količnikom 1,0 med drugim plača, če je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Odločilno dejstvo oziroma procesno dejanje sodišča, do nastopa katerega je stranka upravičena do vračila 2/3 plačane sodne takse za redni postopek, je torej “razpis” naroka za glavno obravnavo.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205/2, 208, 208/2. OZ člen 3, 421, 421/2.
cesija – pripoznava dolga – ugovori dolžnika – nevtralnost dolžnikovega položaja – enostanski pravni posli – prosto urejanje obligacijskih razmerij – procesno jamstvo
Značilnost enostranskih zavezovalnih pravnih poslov je, da že z izjavo volje ene stranke povzročijo nastanek oziroma prenehanje pravnega razmerja (pravice ali obveznosti). Podajanje (enostranskih) izjav volje načeloma ni podvrženo nobenim omejitvam, razen tistim, ki vodijo v oblikovanje obligacijskih razmerij v nasprotju s 3. členom OZ. OZ v 3. členu določa, da udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli.
Potrditev obstoja terjatve in zaveze k njenemu plačilu (do določenega roka) ima pravno naravo pripoznave dolga, kar je treba upoštevati kot izraz volje tožene stranke glede temelja in višine dolga. Nobene razlike ni, ali takšno izjavo volje dolžnik poda zgolj v okviru temeljnega razmerja, kadar sploh ne pride do cesije, ali pa je takšna izjava dana v okviru cesije. S pripoznavo dolga v okviru cesije, bodisi cedentu bodisi (šele) cesionarju, se dolžnik v vsakem primeru odpoveduje svojim ugovorom iz temeljnega razmerja - razmerja, v katerem je terjatev nastala (kritnega razmerja).
zamudna sodba – dokazni postopek – nasprotje med dejstvi in dokazi
Presoja nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi ne sme prerasti v dokazno oceno. Če sodišče ugotovi, da takšnega nasprotja ni, to navede v obrazložitvi sodbe brez dodatnega utemeljevanja.
oderuška pogodba - objektivni element - subjektivni element - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine - načelo vestnosti in poštenja - ničnost
1. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da je treba za obstoj oderuške pogodbe, skladno z določilom 119. člena OZ, kumulativno izkazati tako subjektivni kot objektivni element oderuštva in kadar eden od teh dveh ni izkazan, sodišču drugega ni potrebo ugotavljati.
2. Pritožba neuspešno izpodbija tudi razloge prvostopenjskega sodišča v zvezi z zavrnitvijo podrejenega tožbenega zahtevka, s katerim tožnica zahteva razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Dejstvo, da je na dveh nepremičninah, ki sta predmet sporne pogodbe, ustanovljena služnost pešpoti v korist sosednjih nepremičnin, ne pomeni takih spremenjenih okoliščin zaradi kateri tožnica ne bi mogla doseči namena pogodbe.
3. Pritožba tudi ne more uspeti s trditvami, da prvostopenjsko sodišče ni presojalo ničnostnih razlogov, ki naj bi bili v tem, da je toženka ravnala v nasprotju z moralnim načelom in načelom vestnosti in poštenja, ker da je vedela, da je gradila brez gradbenega dovoljenja in to dejstvo tožnici namerno zamolčala. S takšnimi trditvami namreč tožnica ne uveljavlja ničnostnega razloga (86. člen OZ), s katerim bi lahko utemeljevala zahtevek na ugotovitev ničnosti sporne pogodbe, temveč razlog za izpodbijanje pogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053515
ZIZ člen 178, 178/2, 178/4, 179. SPZ člen 8, 18, 18/1, 226, 256, 262, 263, 263/1. ZPP člen 254, 254/3.
izvršba na nepremičnine - nepremičnina - ugotovitev vrednosti nepremičnine - način ugotovitve vrednosti - stavbna pravica - tržna vrednost stavbne pravice - postopek cenitve nepremičnine - izvedba dokaza z izvedencem - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine
Za razjasnitev opravljene cenitve, kateri upnik oporeka, je potrebno izhajati iz vsebine same stavbne pravice, ki je urejena v določbi 256. člena SPZ.
Navedena načela in ureditev stavbne pravice v SPZ je upošteval tudi cenilec v cenitvenem poročilu, ko pojasnjuje, da je pri oceni vrednosti stavbne pravice kot pravice na tuji nepremičnini, potrebno najprej oceniti vrednost nepremičnin, nato pa pravice, ki izvirajo iz pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice (vrednost zemljišča in stavbe – bencinskega servisa).
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – namestitev hišne številke – pritožbena novota – zloraba pravic
Zakonski pojem vznemirjanja je pravni standard, ki ga opredeljuje pravna teorija in v vsakem posameznem primeru napolnjuje sodna praksa. V konkretni zadevi okrnjenost ali ogroženost mirnega uživanja lastninske pravice zaradi namestitve hišne številke na zgradbo ni izkazana.