Iz vsebine predlagane začasne odredbe izhaja, da tožeča stranka od tožene terja nadaljnje izpolnjevanje pogodbe, čeprav je bila pogodba razvezana in je posledično tožena stranka prosta svojih obveznosti iz te pogodbe, razen obveznosti, ki sta jih pravdni stranki dogovorili v 16. členu pogodbe prav za primer prekinitve pogodbe. Vzpostavitev prejšnjega stanja na način, kot da je Pogodba v celoti še veljavna, po materialnem pravu ni mogoča, zato ni mogoča niti izdaja predlagane začasne odredbe.
odškodnina – prometna nesreča – postavitev izvedenca – predujem za izvedenca – rok za plačilo predujma zaradi izvedbe dokaza – dokazna ocena
Zmota o roku za plačilo ni upravičen razlog za neplačilo predujma. Tožnik predujma tudi po izteku roka ni plačal in podaljšanja roka za plačilo predujma ni predlagal. Predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma bi bil pravočasen le, če bi bil podan pred iztekom roka za njegovo plačilo.
vročanje tožbe – osebno vročanje – procesna sposobnost – ugotavljanje procesne sposobnosti – zamudna sodba – pravdna sposobnost
V času vročanja tožbe je bil že v teku nepravdni postopek, v katerem se je kot glavna stvar ugotavljala toženčeva poslovna sposobnost. Razpravljajoče sodišče, ki je z vročitvijo tožbe počakalo do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka, postopka ni podaljšalo. Ravnalo je ekonomično, ker tudi preverjanje pravdne sposobnosti z izvedencem v okviru pravdnega postopka terja določen čas in je zvezano s stroški.
določitev preživnine – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi – prekluzija v družinskih sporih
Stranke lahko v postopkih v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave - ne glede na določbo 286. člena ZPP, pa tudi v pritožbi - ne glede na določbo 337. člena ZPP.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – obstoj kaznivega dejanja – odgovornost za škodo – sokrivda – deljena odgovornost – silobran – poškodbe obraza – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah
Verbalni napad (ki niti ni dokazan) nikakor ne opravičuje fizičnega napada. Sokrivde - prispevka tožnika k nastali škodi v smislu 171. člena OZ tako ni in je za nastalo škodo v celoti odgovoren toženec.
Ločitev zapuščine ne doseže svojega namena, dokler upniki, ki so jo zahtevali, niso poplačani iz ločene zapuščine. Po stališču sodne prakse so zato upniki, ki so predlagali ločitev zapuščine, dolžni sprožiti ustrezne postopke za poplačilo oziroma zavarovanje svojih terjatev po pravilih izvršilnega postopka. Institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi torej še ne bo dosegel svojega namena (da bi se zapustnikov upnik poplačal iz zapuščine), ampak je zapustnikov upnik dolžan sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju pa bo omejena le na tisto, kar bo od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostalo.
Sodišče ni dolžno namesto strank oblikovati zahtevkov. Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je predvsem stvar stranke. Pomoč prava neuki stranki iz 12. člena ZPP, na katerega se sklicuje tožeča stranka v pritožbi, se razlikuje od materialnega procesnega vodstva. Splošna dolžnost poučevanja se nanaša (le) na procesne pravice, materialno procesno vodstvo pa se nanaša na zbiranje procesnega gradiva in predstavlja instrument komunikacije med sodiščem in strankami. Sodišče ni dolžno dajati pobude, naj stranka postavi drug zahtevek, ampak je oblikovanje pravilnega zahtevka stvar stranke.
OZ člen 352, 637, 637/2, 661, 662, 662/1, 663, 663/2, 663/3, 664, 664/1. ZPP člen 7, 7/1, 185, 185/1, 212, 216, 286, 286/4.
vlažnost stanovanja zaradi neustrezne termoizolacije – jamčevanje za napake – skrite napake – odprava napak – več načinov odprave napak – informativni dokaz – posredna škoda – damnum extra rem – arbitražna klavzula – sprememba tožbe – prosti preudarek
Če je vzrok za nastanek škode že saniran, še ne pomeni, da je odškodninski zahtevek za posredno, refleksno škodo neutemeljen.
Arbitražna klavzula v pogodbi med investitorjem in izvajalcem kupca (tožnice) ne veže, čeprav izvaja materialnopravna upravičenja iz položaja investitorja po 661. členu OZ. Ta so prenesena izrecno s tem zakonskim določilom, medtem ko arbitražna klavzula ostaja pogodbena in veže le stranke.
Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe. Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Ker je bilo tožeči stranki z delno zamudno sodbo delno ugodeno le v razmerju do druge in tretje tožene stranke, se pravni položaj pritožnikov z odločbo pritožbenega sodišča ne bi mogel izboljšati.
Pri ugotavljanju, ali je skaženost podana, gre za materialnopravno presojo. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje tudi v primeru, da toženka tožnikovemu stališču o skaženosti ne bi nasprotovala, presoditi, ali je le-ta (glede na dejstva, ki jih je tožnik v zvezi s tem zatrjeval oziroma jih je ugotovilo sodišče) res podana ali ne.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča spremembe zunanjosti v konkretnem primeru že ob upoštevanju objektivnih meril ne predstavljajo skaženosti. Dve brazgotini (na roki in nogi) sta komaj vidni in torej za okolico praktično neopazni. Brazgotina na ključnici pa je sicer vidna, vendar njen izgled ni tak, da bi vzbujal pozornost okolice. Ker morajo biti za skaženost izpolnjeni tako objektivni kot subjektivni kriteriji, zgolj neprijetni občutki ob stikih z ljudmi, o katerih je tožnik ob zaslišanju izpovedal, ne morejo biti podlaga za drugačno presojo.
Poleg uspeha v postopku, ki je temeljno merilo za odločitev o stroških postopka, je pri odmeri stroškov treba upoštevati tudi kriterij krivde oz. zakrivljenosti stroškov, kar je tudi eno od meril za odločanje o stroških postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071164
OZ člen 561, 561/2, 562. ZD člen 120, 120/2. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – neznosno skupno življenje – subjektivni in objektivni vidik – kršitev načela kontradiktornosti – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje strank in prič – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožničin razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju temelji na trditvi o neznosnosti skupnega bivanja, ki ima podlago v njenih osebnih (zelo čustvenih) doživljanjih posameznih dogodkov, ki so za presojo pomembni ne glede na to, ali so se dogajali pred ali tekom tega pravdnega postopka.
ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-4, 206, 207, 207/2, 208. ZVEtL člen 16.
ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – vzpostavitev etažne lastnine – pogodba o vzpostavitvi etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – navidezni solastniški delež – vpis v zemljiško knjigo – pasivna legitimacija – vpliv stečajnega postopka – prekinitev postopka
Zadostuje, da tožnica tožbo, s katero bo dobila pravni naslov, s katerim bo v postopku po ZVEtL izkazovala upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, vloži proti osebi, ki je zemljiškoknjižni solastnik in ki ima torej navidezni solastniški delež, v resnici pa izključno lastninsko pravico posameznega dela.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053515
ZIZ člen 178, 178/2, 178/4, 179. SPZ člen 8, 18, 18/1, 226, 256, 262, 263, 263/1. ZPP člen 254, 254/3.
izvršba na nepremičnine - nepremičnina - ugotovitev vrednosti nepremičnine - način ugotovitve vrednosti - stavbna pravica - tržna vrednost stavbne pravice - postopek cenitve nepremičnine - izvedba dokaza z izvedencem - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine
Za razjasnitev opravljene cenitve, kateri upnik oporeka, je potrebno izhajati iz vsebine same stavbne pravice, ki je urejena v določbi 256. člena SPZ.
Navedena načela in ureditev stavbne pravice v SPZ je upošteval tudi cenilec v cenitvenem poročilu, ko pojasnjuje, da je pri oceni vrednosti stavbne pravice kot pravice na tuji nepremičnini, potrebno najprej oceniti vrednost nepremičnin, nato pa pravice, ki izvirajo iz pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice (vrednost zemljišča in stavbe – bencinskega servisa).
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – prenehanje pogodbe po volji naročnika – izvenpravdni pobot
Za to, da bi naročnik lahko uresničil odstopno pravico po 648. členu OZ, ni treba, da bi (kot predpostavka uresničitve te pravice) obstajala kakšna posebna okoliščina oziroma razlog. Zadošča že naročnikova odločitev (volja), ne glede na razlog (vzrok) zanjo.
oškodovanec – identiteta oškodovanca – sprememba identitete oškodovanca – očitna pisna pomota – sprememba opisa dejanja – zahteva za preiskavo
Po določbah Zakona o kazenskem postopku ima oškodovanec poseben položaj in pravice. Tekom postopka ima pravico postavljati vprašanja, predlagati dokaze in tudi podati premoženjskopravni zahtevek ter ga ustrezno obrazložiti. Zatorej nikakor ne gre za nepomembno vprašanje, koga se opredeli kot oškodovanca v zahtevi za preiskavo ali kasneje v obtožbi. V primeru, da bi zunajobravnavni senat zavrnil zahtevo za preiskavo, ima namreč tudi oškodovanec pravico do pritožbe zoper takšno odločitev.
Opredelitev, kdo je v obravnavani zadevi oškodovan z dejanjem, ki izhaja iz zahteve za preiskavo, o uvedbi katere se je odločalo z izpodbijanim sklepom, v primeru ustavitve kazenskega postopka pomembno vpliva na pravne posledice eventualnega nadaljevanja postopka na strani oškodovanca. Prav on je namreč tisti, ki bo v primeru, da senat preiskave ne uvede, tisti, ki bo v primeru, ko pritožbe zoper sklep senata ne vloži tudi državni tožilec, imel skladno z osmim odstavkom 169. člena ZKP možnost s pritožbo na višje sodišče nadaljevati pregon v tej zadevi.
Ker se pritožbeno sodišče pridružuje pritožnikovim navedbam, da pri spremembi identitete oškodovanca ne gre le za spremembo očitne pisne pomote, kot to izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, temveč za pomembno spremembo ene od bistvenih sestavin v opisu dejanja, iz katere v nadaljevanju kazenskega postopka izhajajo pomembne pravne posledice, je pritožbi zagovornika ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti – poslovna skrivnost
Obtožni akt ne vsebuje materialnega pogoja kaznivosti, to je nevarnosti za nastanek oz. nastanek škodljive posledice oziroma dejanje zato nima vseh znakov kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072503
ZPP člen 306, 306/1, 308, 309a. OZ člen 104, 104/1, 381, 381/1.
sodna poravnava – ponudba za poravnavo – listine v zvezi s poravnavo – rok plačila kot bistvena sestavina dogovora – procesne obresti – tek procesnih obresti
Na nemožnost preklica dogovora o načinu in višini plačila zahtevka bi se tožena stranka lahko sklicevala, če bi s tožečo stranko sklenila med postopkom pred pravdnim sodiščem poravnavo o spornem predmetu, ki pa ni bila sklenjena. Neutemeljeno pa se tožena stranka sklicuje tudi na korespondenco med pravdnima strankama, ki je potekala med pravdo, ker listin v zvezi s ponudbo za poravnavo ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku.
Ker je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo 19. 4. 2013, ima pravico od obračunanih zamudnih obresti zahtevati nadaljnje procesne obresti šele od tega dneva dalje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078005
ZOR člen 1083, 1083/1. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 147, 147/1. ZPP člen 214, 214/2, 286a, 286a/5.
bančna garancija – garancijski pogoji – zavrnitev izplačila – priznana dejstva – namen zanikanja dejstev, ki jih je zatrjevala nasprotna stranka – trditveno in dokazno breme – razlaga pogodbe – odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Ker je tožena stranka ugovarjala, da je zahtevek za unovčenje Bančne garancije zavrnila, ker niso bili izpolnjeni v garanciji določeni pogoji, je sodišče prve stopnje v tej pravdi v zvezi z vprašanjem, ali je bil zahtevek za unovčenje bančne garancije utemeljeno zavrnjen, pravilno prevalilo trditveno in dokazno breme o tem na toženo stranko.
Če bi tožeča stranka predložila popoln zahtevek za unovčitev bančne garancije do roka njene veljavnosti, bi banka morala izpolniti svojo obveznost tako, kot se glasi.
S trditvami, da bi zahtevku tožeče stranke za unovčenje ugodila, če bi ta predložila vse dokumente, je nedvomno izrazila tudi svoje stališče, da ne obstaja nobena vzročna zveza med ravnanjem, ki ga očita tožeča stranka njej, in dejstvom, da ni prejela plačila.
Iz trditev tožene stranke izhaja jasen namen zanikanja dejstev, ki jih je tožeča stranka navedla v prid svojemu stališču.
OZ člen 3, 6/2, 1061, 1061/2. ZOR člen 1087, 1087/3. ZPP člen 83, 212, 214, 214/1, 243.
jamčevalni zahtevki – pogodbena garancija – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Ločevati je treba med jamčevalnimi zahtevki po OZ in zahtevki iz pogodbene garancije za kakovost izvedenih del. Oba instituta sta sicer namenjena naročnikovemu varstvu glede kakovosti izvedenih del, vendar je njuno uveljavljanje odvisno od različnih predpostavk. Za jamčevalne zahtevke je značilno ločevanje med očitnimi in skritimi napakami, pri čemer OZ določa roke za grajanje napak in nato še (prekluzivne) roke za sodno uveljavljanje. Ureditev OZ glede jamčevalnih zahtevkov pa ne posega v pogodbeno avtonomijo strank in ne izključuje možnosti, da s pogodbo ne uredijo širšega ali drugačnega obsega varstva, kot ga predvideva tipska ureditev po OZ. Zato sta jamčevanje za napake po OZ in pogodbena garancija različna instituta, ki se med seboj ne izključujeta in se tudi ne prekrivata; garancijski zahtevki namreč niso zahtevki iz naslova jamčevanja in ne delijo njihove usode.