OZ člen 3, 6/2, 1061, 1061/2. ZOR člen 1087, 1087/3. ZPP člen 83, 212, 214, 214/1, 243.
jamčevalni zahtevki – pogodbena garancija – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Ločevati je treba med jamčevalnimi zahtevki po OZ in zahtevki iz pogodbene garancije za kakovost izvedenih del. Oba instituta sta sicer namenjena naročnikovemu varstvu glede kakovosti izvedenih del, vendar je njuno uveljavljanje odvisno od različnih predpostavk. Za jamčevalne zahtevke je značilno ločevanje med očitnimi in skritimi napakami, pri čemer OZ določa roke za grajanje napak in nato še (prekluzivne) roke za sodno uveljavljanje. Ureditev OZ glede jamčevalnih zahtevkov pa ne posega v pogodbeno avtonomijo strank in ne izključuje možnosti, da s pogodbo ne uredijo širšega ali drugačnega obsega varstva, kot ga predvideva tipska ureditev po OZ. Zato sta jamčevanje za napake po OZ in pogodbena garancija različna instituta, ki se med seboj ne izključujeta in se tudi ne prekrivata; garancijski zahtevki namreč niso zahtevki iz naslova jamčevanja in ne delijo njihove usode.
Iz vsebine predlagane začasne odredbe izhaja, da tožeča stranka od tožene terja nadaljnje izpolnjevanje pogodbe, čeprav je bila pogodba razvezana in je posledično tožena stranka prosta svojih obveznosti iz te pogodbe, razen obveznosti, ki sta jih pravdni stranki dogovorili v 16. členu pogodbe prav za primer prekinitve pogodbe. Vzpostavitev prejšnjega stanja na način, kot da je Pogodba v celoti še veljavna, po materialnem pravu ni mogoča, zato ni mogoča niti izdaja predlagane začasne odredbe.
Ker je subjekt vpisa predlagal vpis spremembe imetnika poslovnega deleža na podlagi notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, s katero je izpolnil svojo obveznost iz pravnomočne sodbe, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega preizkusa predloga preveriti, ali so v pogodbi, ki je podlaga za vpis, dogovorjeni enaki prodajni pogoji, kot so bili navedeni v notarskem zapisu pogodbe, ki je bila zaradi kršitve predkupne pravice s sodbo razveljavljena.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – pojem neznatne škode – prepoved odtujitve in obremenitve osebnega vozila – nova dejstva in dokazi
Omejitev razpolaganja z osebnim avtomobilom pomeni za toženca res poseg v njegovo lastninsko pravico, kot trdi v pritožbi. Vendar mu ne onemogoča uporabe vozila in ob njegovem zagotovilu, da avtomobila ne namerava prodajati niti z njim kako drugače razpolagati, to pomeni, da z izdajo začasne odredbe ne bo utrpel škode, ki bi presegala neznatno škodo.
ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-4, 206, 207, 207/2, 208. ZVEtL člen 16.
ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – vzpostavitev etažne lastnine – pogodba o vzpostavitvi etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – navidezni solastniški delež – vpis v zemljiško knjigo – pasivna legitimacija – vpliv stečajnega postopka – prekinitev postopka
Zadostuje, da tožnica tožbo, s katero bo dobila pravni naslov, s katerim bo v postopku po ZVEtL izkazovala upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, vloži proti osebi, ki je zemljiškoknjižni solastnik in ki ima torej navidezni solastniški delež, v resnici pa izključno lastninsko pravico posameznega dela.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva ni vzpodbudilo k popravi tožbenega zahtevka. Sodba, ki jo je v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka izdalo, zato za tožnico predstavlja sodbo presenečenja, kar pomeni, da je prišlo do kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 275, 275/1. ZPP člen 7, 212.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – varščina – varščina kot pogoj za začasno odredbo – dokazna stiska – spoznavna kriza – trditveno in dokazno breme – načelo kontradiktornosti – škoda, ki bi nastala z izdajo začasne odredbe
Določba 275. člena ZIZ izrecno ne razporeja trditvenega in dokaznega bremena. V konkretnem primeru se pokaže kot odločilno, da lahko zahteva sodišča, da upnik konkretizira eventuelno dolžnikovo škodo, predstavlja nepremagljivo oviro.
Sodišče ima možnost, da takrat, ko obstajajo za to upravičeni razlogi, upošteva dokazno stisko stranke in medsebojno povezanost trditvenega in dokaznega bremena strank. Trditveno in dokazno breme glede višine škode, ki bi lahko dolžniku nastala z izvršitvijo začasne odredbe, je na dolžniku. Po naravi stvari je namreč dolžniku lažje dokazati oziroma ima lažji dostop do podatkov glede škode, ki bi jo utegnil utrpeti z izdajo začasne odredbe. Po oceni pritožbenega sodišča zato spoznavna kriza sodišča glede na vse okoliščine primera terja kontradiktoren postopek.
Dolžnost sodišča je, da oceni morebitno škodo pri dolžniku in na tej podlagi določi višino varščine.
določitev preživnine – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi – prekluzija v družinskih sporih
Stranke lahko v postopkih v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave - ne glede na določbo 286. člena ZPP, pa tudi v pritožbi - ne glede na določbo 337. člena ZPP.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084111
URS člen 154, 154/2. ZLS člen 66. ZVO-1 člen 149. ZGJS člen 26, 59, 59/2, 59/3. ZPP člen 212, 214. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23. Navodila za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb člen 15, 16, 17.
spor majhne vrednosti – izvajanje gospodarske javne službe – odvoz smeti – ravnanje z odpadki – plačilo odvoza komunalnih odpadkov – pravna podlaga – odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki – cena storitve – trditveno breme – pravna narava občinskih sklepov – predpis – akt poslovanja – veljavnost predpisov – objava predpisa
Obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki temelji neposredno na Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je sprejela občina na podlagi ZVO-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078005
ZOR člen 1083, 1083/1. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 147, 147/1. ZPP člen 214, 214/2, 286a, 286a/5.
bančna garancija – garancijski pogoji – zavrnitev izplačila – priznana dejstva – namen zanikanja dejstev, ki jih je zatrjevala nasprotna stranka – trditveno in dokazno breme – razlaga pogodbe – odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Ker je tožena stranka ugovarjala, da je zahtevek za unovčenje Bančne garancije zavrnila, ker niso bili izpolnjeni v garanciji določeni pogoji, je sodišče prve stopnje v tej pravdi v zvezi z vprašanjem, ali je bil zahtevek za unovčenje bančne garancije utemeljeno zavrnjen, pravilno prevalilo trditveno in dokazno breme o tem na toženo stranko.
Če bi tožeča stranka predložila popoln zahtevek za unovčitev bančne garancije do roka njene veljavnosti, bi banka morala izpolniti svojo obveznost tako, kot se glasi.
S trditvami, da bi zahtevku tožeče stranke za unovčenje ugodila, če bi ta predložila vse dokumente, je nedvomno izrazila tudi svoje stališče, da ne obstaja nobena vzročna zveza med ravnanjem, ki ga očita tožeča stranka njej, in dejstvom, da ni prejela plačila.
Iz trditev tožene stranke izhaja jasen namen zanikanja dejstev, ki jih je tožeča stranka navedla v prid svojemu stališču.
OZ člen 349, 364, 364/1, 369, 369/2, 619, 633, 633/2.
zastaranje - terjatve iz gospodarskih pogodb - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - določljivost dolga - podjemna pogodba
Za pripoznanje terjatve ni potrebna dolžnikova izrecna izjava, na katero obveznost se nanaša pripoznanje (prvi odstavek 364. člena OZ). Zadošča določljivost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071164
OZ člen 561, 561/2, 562. ZD člen 120, 120/2. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – neznosno skupno življenje – subjektivni in objektivni vidik – kršitev načela kontradiktornosti – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje strank in prič – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožničin razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju temelji na trditvi o neznosnosti skupnega bivanja, ki ima podlago v njenih osebnih (zelo čustvenih) doživljanjih posameznih dogodkov, ki so za presojo pomembni ne glede na to, ali so se dogajali pred ali tekom tega pravdnega postopka.
Višino predujma ob začetku postopka prisilne poravnave sodišče odmeri glede na izkazane okoliščine ob vložitvi predloga. Če se v teku postopka prisilne poravnave izkaže, da zaradi spremenjenih okoliščin ali zmotne ocene višine potrebnega predujma založena sredstva niso zadostna, iz tega ni mogoče sklepati, da dodatnih nujno potrebnih sredstev za pokritje stroškov postopka ni dolžan zagotoviti predlagatelj postopka oz. da bi breme kritja teh stroškov moralo preiti na dolžnika.
Obveznost enakega obravnavanja upnikov, kot je opredeljena v 34. členu ZFPPIPP prepoveduje poslovodstvu ali drugim organom družbe, ki je postala insolventna, da bi upnike, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavali. To načelo ne posega v vprašanje bremena stroškov, ki bodo nastali tistemu predlagatelju, ki se je odločil, da bo zaradi zavarovanja svojega interesa skozi postopek prisilne poravnave poskusil zagotoviti nadaljevanje poslovnega podjema dolžnika. Zgolj iz okoliščine, da bodo v posledici uspelega postopka in potrditve prisilne poravnave imeli korist tudi drugi upniki, še ni mogoče sklepati na njegov neenakopraven položaj zgolj zaradi tega, ker mu zakon kot predlagatelju postopka nalaga prevzemanje kritja stroškov tega postopka.
oškodovanec – identiteta oškodovanca – sprememba identitete oškodovanca – očitna pisna pomota – sprememba opisa dejanja – zahteva za preiskavo
Po določbah Zakona o kazenskem postopku ima oškodovanec poseben položaj in pravice. Tekom postopka ima pravico postavljati vprašanja, predlagati dokaze in tudi podati premoženjskopravni zahtevek ter ga ustrezno obrazložiti. Zatorej nikakor ne gre za nepomembno vprašanje, koga se opredeli kot oškodovanca v zahtevi za preiskavo ali kasneje v obtožbi. V primeru, da bi zunajobravnavni senat zavrnil zahtevo za preiskavo, ima namreč tudi oškodovanec pravico do pritožbe zoper takšno odločitev.
Opredelitev, kdo je v obravnavani zadevi oškodovan z dejanjem, ki izhaja iz zahteve za preiskavo, o uvedbi katere se je odločalo z izpodbijanim sklepom, v primeru ustavitve kazenskega postopka pomembno vpliva na pravne posledice eventualnega nadaljevanja postopka na strani oškodovanca. Prav on je namreč tisti, ki bo v primeru, da senat preiskave ne uvede, tisti, ki bo v primeru, ko pritožbe zoper sklep senata ne vloži tudi državni tožilec, imel skladno z osmim odstavkom 169. člena ZKP možnost s pritožbo na višje sodišče nadaljevati pregon v tej zadevi.
Ker se pritožbeno sodišče pridružuje pritožnikovim navedbam, da pri spremembi identitete oškodovanca ne gre le za spremembo očitne pisne pomote, kot to izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, temveč za pomembno spremembo ene od bistvenih sestavin v opisu dejanja, iz katere v nadaljevanju kazenskega postopka izhajajo pomembne pravne posledice, je pritožbi zagovornika ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Podjemnikova izpolnitev ni pravilna, če ima delo, ki se ga je podjemnik zavezal opraviti, napako. V takem primeru ima naročnik na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake pravico uveljavljati jamčevalne zahtevke ter zahtevati povrnitev škode. Osnovni predpostavki te odgovornosti, kateri mora zatrjevati in dokazati naročnik (v tem primeru tožena stranka), sta: 1. da ima opravljeno delo napako ter 2. da podjemnik pravočasno obvesti naročnika o tej napaki.
Pravdni stranki sta z usklajevanjem višine in načina plačila ter potrditvijo računa št. 2012/00 uredili posledice pomanjkljivosti, na katere je opozarjala tožena stranka pred njegovo izdajo. Tožena stranka ob potrditvi računa, v katerem je bilo zajeto znižanje plačila, namreč ni podala nobenih dodatnih ugovorov oziroma zahtevkov glede očitnih napak. Takšnega ravnanja pa ni mogoče razumeti drugače, kot da sta pravdni stranki na ta način ovrednotili do takrat znane pomanjkljivosti in s tem uskladili medsebojne obveznosti. Posledično je za toženo stranko nastopila plačilna dolžnost, odgovornost tožeče stranke za očitne napake pa je prenehala. V kolikor je imela tožena stranka nove ugovore glede skritih napak, ki so se pojavile po potrditvi tega računa, bi morala to določno navesti in pojasniti, katere so te napake bile, kdaj so se pojavile, kdaj in komu jih je grajala ter kdaj in kakšen rok je postavila tožeči stranki za njihovo odpravo.
maksimalna hipoteka – odstop terjatve DUTB – prenos maksimalne hipoteke pri odpustu terjatve
Četrti odstavek 146. člena SPZ določa, da je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen. Te zakonske določbe pa ni mogoče upoštevati, ko banka odstopi terjatev DUTB, d. d., ker ZUKSB kot specialen zakon določa, da se ob odstopu terjatve na DUTB, d. d., prenesejo tudi vsa zavarovanja in da omejitve prenosljivosti premoženja, kot izhajajo iz drugih zakonov ali pogodbe med banko upravičenko in njenimi dolžniki, nimajo učinka pri prenosu premoženja na DUTB.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - sredstva zavarovanja - predmeti izvršbe - odtujitev in obremenitev nepremičnine - obseg izvršbe in zavarovanja
Začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve so omejene na tista sredstva oziroma terjatve, premičnine ali nepremičnine, ki so last dolžnika. Upnik zato ne more uspešno uveljavljati zavarovanja svoje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je last tretje osebe. Tako izvršba kot tudi zavarovanje ni dovoljeno na stvareh ali pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe, to pa so lahko le dolžnikove stvari in ne tudi stvari tretje osebe, ki ni stranka tega postopka.
Ločitev zapuščine ne doseže svojega namena, dokler upniki, ki so jo zahtevali, niso poplačani iz ločene zapuščine. Po stališču sodne prakse so zato upniki, ki so predlagali ločitev zapuščine, dolžni sprožiti ustrezne postopke za poplačilo oziroma zavarovanje svojih terjatev po pravilih izvršilnega postopka. Institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi torej še ne bo dosegel svojega namena (da bi se zapustnikov upnik poplačal iz zapuščine), ampak je zapustnikov upnik dolžan sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju pa bo omejena le na tisto, kar bo od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostalo.
Sodišče ni dolžno namesto strank oblikovati zahtevkov. Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je predvsem stvar stranke. Pomoč prava neuki stranki iz 12. člena ZPP, na katerega se sklicuje tožeča stranka v pritožbi, se razlikuje od materialnega procesnega vodstva. Splošna dolžnost poučevanja se nanaša (le) na procesne pravice, materialno procesno vodstvo pa se nanaša na zbiranje procesnega gradiva in predstavlja instrument komunikacije med sodiščem in strankami. Sodišče ni dolžno dajati pobude, naj stranka postavi drug zahtevek, ampak je oblikovanje pravilnega zahtevka stvar stranke.