delitev stvari v solastnini – način delitve – delitev v naravi – civilna delitev – stroški postopka
Ker fizična delitev nepremičnine brez večjih investicijskih vlaganj ni mogoča, predlagatelj in nasprotna udeleženka pa z vlaganji oziroma s posegi v nepremičnino nista soglašala, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se nepremičnina proda in razdeli kupnina.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – pojem neznatne škode – prepoved odtujitve in obremenitve osebnega vozila – nova dejstva in dokazi
Omejitev razpolaganja z osebnim avtomobilom pomeni za toženca res poseg v njegovo lastninsko pravico, kot trdi v pritožbi. Vendar mu ne onemogoča uporabe vozila in ob njegovem zagotovilu, da avtomobila ne namerava prodajati niti z njim kako drugače razpolagati, to pomeni, da z izdajo začasne odredbe ne bo utrpel škode, ki bi presegala neznatno škodo.
vrnitev sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – umik tožbe – razpis naroka za glavno obravnavo
V skladu s tar. št. 1112 Taksne tarife se nižja taksa s količnikom 1,0 med drugim plača, če je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Odločilno dejstvo oziroma procesno dejanje sodišča, do nastopa katerega je stranka upravičena do vračila 2/3 plačane sodne takse za redni postopek, je torej “razpis” naroka za glavno obravnavo.
vročanje tožbe – osebno vročanje – procesna sposobnost – ugotavljanje procesne sposobnosti – zamudna sodba – pravdna sposobnost
V času vročanja tožbe je bil že v teku nepravdni postopek, v katerem se je kot glavna stvar ugotavljala toženčeva poslovna sposobnost. Razpravljajoče sodišče, ki je z vročitvijo tožbe počakalo do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka, postopka ni podaljšalo. Ravnalo je ekonomično, ker tudi preverjanje pravdne sposobnosti z izvedencem v okviru pravdnega postopka terja določen čas in je zvezano s stroški.
Užitkar mora med trajanjem užitka stvar vzdrževati kot dober gospodar v skladu z njenim gospodarskim namenom in ga bremenijo tako stroški rabe kot stvarna bremena in javne dajatve. Toženec, ki si je ob prodaji stanovanja izgovoril dosmrtno brezplačno osebno služnost stanovanja, hkrati pa se je zavezal plačevati vse stroške stanovanja in tekočega vzdrževanja, mora plačati tudi prispevek v rezervni sklad, saj je bila taka volja pogodbenih strank, ki se je odražala v 9-letni tovrstni izpolnitvi pogodbe.
procesna legitimacija - člani upniškega odpora - izvolitev člana upniškega odbora - imenovanje članov upniškega odbora - pogoji za imenovanje članov upniškega odbora - imetniki navadnih terjatev - podatki iz poslovnih knjig - neprijava terjatve - ovira za imenovanje za člana upniškega odbora - funkcija člana poslovodstva insolventnega dolžnika - zastopnik upnika - kolizija interesov - očitna personalna povezava - ožje povezana oseba - razmerja med fizičnimi osebami
ZFPPIPP v prvem odstavku 78. člena pogojuje procesno legitimacijo po 57. členu tega zakona zgolj za izvolitev člana upniškega odbora. Ko pa se upniški odbor oblikuje z imenovanjem s strani sodišča v začetni fazi postopka, ko torej še tečejo roki za pridobitev procesne legitimacije, pa zakon ureja pogoje v 80. členu. Sodišče v stečajnem postopku za člane upniškega odbora imenuje upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku, pri čemer pa pri tem upošteva podatke, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah. Za imenovanje članov upniškega odbora zato ni pogoj, da je upnik že prijavil terjatev v stečajnem postopku v smislu 57. člena ZFPPIPP. Dokler še teče rok, v katerem imajo upniki možnost pridobiti procesno legitimacijo v stečajnem postopku, neprijava terjatve ne more biti ovira za imenovanje upnika med člane upniškega odbora.
V smislu ovire po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP je potrebno obravnavati tudi položaj upnika, katerega zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti dolžnika opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora insolventnega dolžnika.
ZD člen 165, 210, 210/1, 210/2-1, 213, 213/1. ZPP člen 12, 196.
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – neveljavnost oporoke – oblika oporoke – oporočna sposobnost – sporna dejstva – enotno nujno sosporništvo – pooblaščenec – prava neuka stranka – dejanska in pravna vprašanja
Ker mora v primeru spora o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine, sem pa sodi spor o tem, ali je oporoka veljavna in kakšna je njena vsebina, zapuščinsko sodišče dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo, bi moralo, ko sta dediča izrazila dvom v veljavnost oporoke, razčistiti, ali obstaja v zvezi z veljavnostjo razglašene oporoke spor o dejstvih ali gre le za pravna vprašanja. Ugotoviti bi moralo, ali so med dediči sporna dejstva v zvezi z veljavnostjo oporoke in katera so ta dejstva. Ker tega ni storilo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Poleg uspeha v postopku, ki je temeljno merilo za odločitev o stroških postopka, je pri odmeri stroškov treba upoštevati tudi kriterij krivde oz. zakrivljenosti stroškov, kar je tudi eno od meril za odločanje o stroških postopka.
Res je, da sta si s pogodbo predlagatelja izgovorila dosmrtno služnostno pravico v njuno korist na delu stanovanjske hiše, vendar pa dovoljenja za vpis pridobitve te pravice pridobitelj lastninske pravice ni izdal.
Pravno odločilno dejstvo, na podlagi katerega lahko pride do umika tožbe brez privolitve tožene stranke je trenutek, ko se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari, v obravnavanje glavne stvari pa se spusti z vložitvijo odgovora na tožbo
Tožnik je kršil določila zakupne pogodbe. S tem je toženec izkazal eno od predpostavk za odpoved brez odpovednega roka, to je uporabo stvari v nasprotju s pogodbo. Da pa bi bila odpoved zakonita, bi moral izkazati tudi naslednjo predpostavko, ki jo določa 601. člen OZ in sicer, da je nevarno, da bo nastala za zakupodajalca precejšnja škoda, ki mora glede na dikcijo navedene zakonske določbe, biti podana kumulativno. Te pa glede na vsebino odpovedi z dne 30.3.2010 toženec ni navajal.
Pritožnik kot neizbrani ponudnik v postopku prodaje z zavezujočim zbiranjem ponudb ni stranka postopka, ker ni upnik stečajnega dolžnika v smislu 57. člena ZFPPIPP. Zato tudi ne more predlagati sodišču, da upravitelju izda obvezno navodilo.
odločitev o stroških postopka – priglasitev stroškov – določen znesek – določljivost – potni strošek
Po drugem odstavku 163. člena ZPP mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. To pomeni, da mora zahtevani strošek precizirati tako, da je ta tudi zneskovno določen ali vsaj določljiv.
Institut oprostitve plačila stroškov postopka (sodnih taks) je pravica revnih.
Vsakršni prosilčevi (predlagateljevi) mesečni odhodki (oziroma odhodki/obveznosti njegove družine) pri ugotavljanju njegovega oziroma družinskega premoženjsko-finančnega stanja (razpoložljivega dohodka) niso relevantni. Upoštevni so lahko le tisti (mesečni) odhodki (obveznosti), ki se nanašajo na zagotavljanje njegove (njihove) osnovne eksistence.
ZFPPIPP člen 24a, 24a/2, 24a/2-2, 264a, 384, 386, 386/1, 386/1-2, 386/1-2(1), 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 70, 70-6.
osebni stečaj – odpust obveznosti – razlogi za ugovor prosti odpustu obveznosti – kršenje obveznosti stečajnega dolžnika – obveznost poročanja o premoženju stečajnega dolžnika – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – sklenitev pogodbe brez soglasja stečajnega sodišča – kvalificirana finančna pogodba in dogovor o izravnavi – posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb – izločitev sodnika – odklonitveni razlog – subjektivni kriterij – objektivni kriterij
Odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP je podan le, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni kriterij), ali pa da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni kriterij). Zgolj nestrinjanje s postopanjem sodišča ne more biti razlog za izločitev razpravljajoče sodnice.
V tej pogodbi se je neznana oseba, ki je pritožnik noče razkriti (založnik sredstev), zavezala, da bo pritožniku za nakup starega avtomobila Polo 1.2 letnik 2002 založila sredstva v višini 2.300,00 EUR, pritožnik (določen kot vračnik usluge) pa mu naj bi nudil brezplačni prevoz tako, da se posojeni znesek izravna s prevoznimi stroški pritožnika. Pogodba o nakupu starega avtomobila Polo in v zvezi s tem dogovorjeno financiranje nakupa ni finančna pogodba oziroma dogovor o izravnavi 24.a člena ZFPPIPP, četudi je v 2. členu Dogovora navedeno, da se obveznosti pogodbenih strank izravnajo.
odpust obveznosti – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – ugovor proti odpustu obveznosti – kršitev obveznosti – dedovanje – sklepanje pogodb – prodajna pogodba v obliki notarskega zapisa – dolžnosti notarja – neobveščanje upravitelja – zamuda naroka – pravica do sodelovanja v postopku
Dolžnik je imel samostojno obveznost, da ne ravna v nasprotju z zakonom, na kar je bil celo izrecno opozorjen na naroku na sodišču, pa je kljub temu sklenil prodajno pogodbo, poleg tega pa je znesek kupnine, ki mu je pripadal, prejel v gotovini, torej mimo računa, ki ga je upravitelj lahko nadziral.
dedni dogovor - sklep o dedovanju - obseg zapuščine
Pritrditi je ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožbenemu zahtevku glede nepremičnine parc. št. 755/1 k.o. L. ni mogoče ugoditi, ker iz predloženih listin ne izhaja, da bi bila navedena parcela že predmet zapuščinskega postopka, saj ni bila zajeta v sklepu o dedovanju z dne 8. 11. 1983 in posledično tudi ne v dednem dogovoru.
KZ-1 člen 135, 135/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 185.
odškodninska odgovornost za materialno in nematerialno škodo - soprispevek odškodovanca - razžalitev dobrega imena in časti - obseg in intenziteta strahu - odločitev o obsegu nepremoženjske škode brez izvedenskega mnenja v postopku postavljenega izvedenca - odmera denarne odškodnine - graja stroškovne odločitve
V zvezi s pretrpljenim strahom gre za čustveno doživljanje, ki ga lahko izpove le oškodovanec, po oceni pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage, da ga objektivizira s podanim izvedenskim mnenjem invalidske komisije, saj gre za psihiatrično izvedensko mnenje, njegovo uporabo pa je sodišče prve stopnje v pravdnem postopku sprejelo s sklepom na prvem naroku za glavno obravnavo dne 7. 5. 2014, čemur pravdni stranki nista oporekali.
ZZK-1 člen 13a, 124. ZGJS člen 76. ZZLPPO člen 6, 6/1.
načelo formalnosti - lastninjenje nepremičnin - izjava o pridobitvi lastninske pravice po ZGJS - ex lege prenos lastninske pravice na sredstvih
V postopkih lastninjenja je temelj pridobitve lastninske pravice zakon. Toda v zemljiškoknjižnih postopkih je treba upoštevati tudi zemljiškoknjižna pravila, zahtevajo se namreč listine, ki pridobitev lastninske pravice izkažejo.
Sklicevanje pritožnice, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi določb ZSKZ, v zemljiškoknjižnem postopku ne more biti uspešna, na podlagi tega zakona je bilo izdano navodilo, ki predpisuje, katera dokumentacija je potrebna za vpis v zemljiško knjigo, in je pritožnica v tem zemljiškoknjižnem postopku ni priložila.