ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 428, 428/2, 431, 435, 435/2, 435/2-2, 439, 439/1, 439/1-3. ZGD-1 člen 29, 515, 515/1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – ugovor pravne osebe – obstoj izbrisnih okoliščin – obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga – sprememba poslovnega naslova – sedež družbe
Pri dolžnosti obveščanja registrskega sodišča o okoliščinah iz 428. člena ZFPPIPP gre le za informacijsko funkcijo subjektov, ki jim 428. člen nalaga informiranje registrskega sodišča. Ne gre torej za predlagalni postopek.
Pravna oseba lahko izpodbija izbrisni razlog z ugovorom, da ne obstaja. Pritožnik pa je z ugovorom navedel okoliščine (preselitev na drug poslovni naslov), ki, čeprav so nastale po vložitvi obvestila izvršitelja, pa pred izdajo sklepa o začetku postopka izbrisa, potrjujejo, da od 25. 5. 2015 ne posluje več na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register in da sprememba vpisa poslovnega naslova v sodni register še ni bila predlagana. Iz navedenih dejstev je zato registrsko sodišče utemeljeno ugovor družbe zoper sklep o začetku postopka izbrisa zavrnilo in hkrati izdalo sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, saj sodišče odloča glede na dejansko stanje, kakršno obstaja v času njegove odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071164
OZ člen 561, 561/2, 562. ZD člen 120, 120/2. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – neznosno skupno življenje – subjektivni in objektivni vidik – kršitev načela kontradiktornosti – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje strank in prič – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožničin razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju temelji na trditvi o neznosnosti skupnega bivanja, ki ima podlago v njenih osebnih (zelo čustvenih) doživljanjih posameznih dogodkov, ki so za presojo pomembni ne glede na to, ali so se dogajali pred ali tekom tega pravdnega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0023422
KZ-1 člen 57, 57/3, 196. ZKP člen 100, 100/2. ZPP člen 1. ZDavP-2 člen 1, 3.
kršitev temeljnih pravic delavcev – neplačilo prispevkov za socialno varnost – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – premoženjskopravni zahtevek oškodovanega delavca – poseben pogoj v pogojni obsodbi
Če delodajalec ob izplačilu plače delavcu ne izpolni svoje zakonske obveznosti in prispevkov ne plača, je ob uveljavljenih načelih solidarnosti in vzajemnosti, na katerih temelji sistem socialne varnosti, socialna varnost delavca že ogrožena ter je tako vanjo poseženo.
Uveljavljanje terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost glede na določbo 1. člena Zakona o pravdnem postopku ne more biti predmet pravde oz. pravdnega postopka ter se glede na določbo drugega odstavka 100. člena ZKP ne nanaša na povrnitev škode, vrnitev stvari ali razveljavitev pravnega posla.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - sredstva zavarovanja - predmeti izvršbe - odtujitev in obremenitev nepremičnine - obseg izvršbe in zavarovanja
Začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve so omejene na tista sredstva oziroma terjatve, premičnine ali nepremičnine, ki so last dolžnika. Upnik zato ne more uspešno uveljavljati zavarovanja svoje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je last tretje osebe. Tako izvršba kot tudi zavarovanje ni dovoljeno na stvareh ali pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe, to pa so lahko le dolžnikove stvari in ne tudi stvari tretje osebe, ki ni stranka tega postopka.
Podjemnikova izpolnitev ni pravilna, če ima delo, ki se ga je podjemnik zavezal opraviti, napako. V takem primeru ima naročnik na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake pravico uveljavljati jamčevalne zahtevke ter zahtevati povrnitev škode. Osnovni predpostavki te odgovornosti, kateri mora zatrjevati in dokazati naročnik (v tem primeru tožena stranka), sta: 1. da ima opravljeno delo napako ter 2. da podjemnik pravočasno obvesti naročnika o tej napaki.
Pravdni stranki sta z usklajevanjem višine in načina plačila ter potrditvijo računa št. 2012/00 uredili posledice pomanjkljivosti, na katere je opozarjala tožena stranka pred njegovo izdajo. Tožena stranka ob potrditvi računa, v katerem je bilo zajeto znižanje plačila, namreč ni podala nobenih dodatnih ugovorov oziroma zahtevkov glede očitnih napak. Takšnega ravnanja pa ni mogoče razumeti drugače, kot da sta pravdni stranki na ta način ovrednotili do takrat znane pomanjkljivosti in s tem uskladili medsebojne obveznosti. Posledično je za toženo stranko nastopila plačilna dolžnost, odgovornost tožeče stranke za očitne napake pa je prenehala. V kolikor je imela tožena stranka nove ugovore glede skritih napak, ki so se pojavile po potrditvi tega računa, bi morala to določno navesti in pojasniti, katere so te napake bile, kdaj so se pojavile, kdaj in komu jih je grajala ter kdaj in kakšen rok je postavila tožeči stranki za njihovo odpravo.
oderuška pogodba - objektivni element - subjektivni element - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine - načelo vestnosti in poštenja - ničnost
1. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da je treba za obstoj oderuške pogodbe, skladno z določilom 119. člena OZ, kumulativno izkazati tako subjektivni kot objektivni element oderuštva in kadar eden od teh dveh ni izkazan, sodišču drugega ni potrebo ugotavljati.
2. Pritožba neuspešno izpodbija tudi razloge prvostopenjskega sodišča v zvezi z zavrnitvijo podrejenega tožbenega zahtevka, s katerim tožnica zahteva razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Dejstvo, da je na dveh nepremičninah, ki sta predmet sporne pogodbe, ustanovljena služnost pešpoti v korist sosednjih nepremičnin, ne pomeni takih spremenjenih okoliščin zaradi kateri tožnica ne bi mogla doseči namena pogodbe.
3. Pritožba tudi ne more uspeti s trditvami, da prvostopenjsko sodišče ni presojalo ničnostnih razlogov, ki naj bi bili v tem, da je toženka ravnala v nasprotju z moralnim načelom in načelom vestnosti in poštenja, ker da je vedela, da je gradila brez gradbenega dovoljenja in to dejstvo tožnici namerno zamolčala. S takšnimi trditvami namreč tožnica ne uveljavlja ničnostnega razloga (86. člen OZ), s katerim bi lahko utemeljevala zahtevek na ugotovitev ničnosti sporne pogodbe, temveč razlog za izpodbijanje pogodbe.
prekluzija pri predložitvi ponujenih dokazov – načelo ekonomičnosti in koncentracije postopka – ustavno jamstvo poštenega postopka
Toženi stranki, ki je na prvem naroku podala dejstvo, glede katerega je lahko utemeljeno pričakovala, da ga tožeča stranka ne bo zanikala, je treba omogočiti, da listine, na katere se je zaradi dokazovanja tega dejstva sklicevala, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko predloži po zaključku naroka. Dejstvo, da je nasprotna stranka nepričakovano zanikala temeljno, z listinami dokazljivo dejstvo, opravičuje njeno neskrbnost, da na naroku ni razpolagala z zadostnim številom predlaganih listinskih dokazov. V konkurenci načela ekonomičnosti na eni strani ter nevarnosti, da bo stranka v relativno zapletenem pravdnem postopku prikrajšana za dokazovanje dejstva, ki je za odločitev lahko usodnega pomena, je treba dati prednost ustavnemu jamstvu do poštenega postopka.
Pri ugotavljanju, ali je skaženost podana, gre za materialnopravno presojo. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje tudi v primeru, da toženka tožnikovemu stališču o skaženosti ne bi nasprotovala, presoditi, ali je le-ta (glede na dejstva, ki jih je tožnik v zvezi s tem zatrjeval oziroma jih je ugotovilo sodišče) res podana ali ne.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča spremembe zunanjosti v konkretnem primeru že ob upoštevanju objektivnih meril ne predstavljajo skaženosti. Dve brazgotini (na roki in nogi) sta komaj vidni in torej za okolico praktično neopazni. Brazgotina na ključnici pa je sicer vidna, vendar njen izgled ni tak, da bi vzbujal pozornost okolice. Ker morajo biti za skaženost izpolnjeni tako objektivni kot subjektivni kriteriji, zgolj neprijetni občutki ob stikih z ljudmi, o katerih je tožnik ob zaslišanju izpovedal, ne morejo biti podlaga za drugačno presojo.
Institut oprostitve plačila stroškov postopka (sodnih taks) je pravica revnih.
Vsakršni prosilčevi (predlagateljevi) mesečni odhodki (oziroma odhodki/obveznosti njegove družine) pri ugotavljanju njegovega oziroma družinskega premoženjsko-finančnega stanja (razpoložljivega dohodka) niso relevantni. Upoštevni so lahko le tisti (mesečni) odhodki (obveznosti), ki se nanašajo na zagotavljanje njegove (njihove) osnovne eksistence.
Z izpodbijanim sklepom je predsednica Okrajnega sodišča zavrnila predlog nasprotnih udeležencev za izločitev razpravljajoče sodnice v postopku zavarovanja dokazov. Zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev sodnika zavrne, ni posebne pritožbe.
Pritožnik kot neizbrani ponudnik v postopku prodaje z zavezujočim zbiranjem ponudb ni stranka postopka, ker ni upnik stečajnega dolžnika v smislu 57. člena ZFPPIPP. Zato tudi ne more predlagati sodišču, da upravitelju izda obvezno navodilo.
spor majhne vrednosti – dokazni predlog za zaslišanje – predlog za izvedbo naroka – izvedba dokazov
Predlaganje ustnih dokazov samo po sebi ne vključuje tudi zahteve za izvedbo naroka, temveč mora stranka izvedbo naroka predlagati izrecno, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu ugodilo.
Odločitev o izvedbi dokazov je omejena s trditvami, nato pa še s pravno relevantnostjo dejstev, ki so predmet teh trditev. Sodišče je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi. Sodišču ni treba izvesti dokazov, ki glede na materialno pravo, ki ga je potrebno uporabiti, niso pomembni, saj na končno odločitev ne morejo vplivati, tudi če potrdijo navedbe, v zvezi s katerimi so bili predlagani.
Tožnik je kršil določila zakupne pogodbe. S tem je toženec izkazal eno od predpostavk za odpoved brez odpovednega roka, to je uporabo stvari v nasprotju s pogodbo. Da pa bi bila odpoved zakonita, bi moral izkazati tudi naslednjo predpostavko, ki jo določa 601. člen OZ in sicer, da je nevarno, da bo nastala za zakupodajalca precejšnja škoda, ki mora glede na dikcijo navedene zakonske določbe, biti podana kumulativno. Te pa glede na vsebino odpovedi z dne 30.3.2010 toženec ni navajal.
Pravno odločilno dejstvo, na podlagi katerega lahko pride do umika tožbe brez privolitve tožene stranke je trenutek, ko se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari, v obravnavanje glavne stvari pa se spusti z vložitvijo odgovora na tožbo
Ravnanje tožnika, ki je v temi, v temnih oblačilih, brez kresničke ali drugega odsevnega sredstva, prečkal cesto z leve proti desni v smeri vožnje drugotoženca, ki je vozil v koloni, je bilo skrajno neprevidno in nerazumno, saj je za razliko od drugotoženca tožnik kolono vozil z lučmi zagotovo videl, pa je kljub temu iz teme stopil preko levega na desni prometni pas med avtomobile, ki so vozili eden za drugim.
- Glede na tako opisano skrajno neprevidno in nerazumno ravnanje tožnika, ki je bilo takšno, da ga ni bilo mogoče pričakovati od razumnega človeka, je pa bilo objektivno predvidljivo, pritožbeno sodišče zaključuje, da je tožnik k škodi, ki mu je nastala v prometni nesreči 10. 12. 2007 ob 19.45 uri soprispeval, in sicer s 95%, delež drugotoženca in s tem tudi prvetoženke iz naslova objektivne odgovornosti pa je 5%.
dedni dogovor - sklep o dedovanju - obseg zapuščine
Pritrditi je ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožbenemu zahtevku glede nepremičnine parc. št. 755/1 k.o. L. ni mogoče ugoditi, ker iz predloženih listin ne izhaja, da bi bila navedena parcela že predmet zapuščinskega postopka, saj ni bila zajeta v sklepu o dedovanju z dne 8. 11. 1983 in posledično tudi ne v dednem dogovoru.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071118
SPZ člen 116, 119, 119/3. SZ-1 člen 26, 37, 37/5, 41. ZPP člen 212, 214. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka člen 7.
vplačevanje v rezervni sklad – prispevek v rezervni sklad – višina prispevka v rezervni sklad – zvišanje mesečnega vplačila v rezervni sklad – načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti
Ker je načrt vzdrževanja veljal le do (konca) leta 2013, ni mogel predstavljati podlage za povišan prispevek v rezervni sklad tudi za leto 2014, na katero se nanaša vtoževana terjatev.
KZ-1 člen 135, 135/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 185.
odškodninska odgovornost za materialno in nematerialno škodo - soprispevek odškodovanca - razžalitev dobrega imena in časti - obseg in intenziteta strahu - odločitev o obsegu nepremoženjske škode brez izvedenskega mnenja v postopku postavljenega izvedenca - odmera denarne odškodnine - graja stroškovne odločitve
V zvezi s pretrpljenim strahom gre za čustveno doživljanje, ki ga lahko izpove le oškodovanec, po oceni pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage, da ga objektivizira s podanim izvedenskim mnenjem invalidske komisije, saj gre za psihiatrično izvedensko mnenje, njegovo uporabo pa je sodišče prve stopnje v pravdnem postopku sprejelo s sklepom na prvem naroku za glavno obravnavo dne 7. 5. 2014, čemur pravdni stranki nista oporekali.