vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen vzrok za zamudo
Ni res, kot to trdi pritožnik, da je pooblaščenec tožeče stranke ravnal v nasprotju z vabilom na narok, saj je v sodno stavbo vstopil več kot 15 minut pred narokom. Le navodilo varnostnika mu je preprečilo, da bi se že takrat zglasil pred razpravno obravnavo. Napačno razumevanje varnostnikovega navodila pa je bilo posledica naključnega sovpada dejstev, ki so pri pooblaščencu tožeče stranke povzročila zmoto, ki je botrovala zamudi razpisanega naroka. Zato le-te ni mogoče pripisati nezadostni skrbnosti pooblaščenca.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205/2, 208, 208/2. OZ člen 3, 421, 421/2.
cesija – pripoznava dolga – ugovori dolžnika – nevtralnost dolžnikovega položaja – enostanski pravni posli – prosto urejanje obligacijskih razmerij – procesno jamstvo
Značilnost enostranskih zavezovalnih pravnih poslov je, da že z izjavo volje ene stranke povzročijo nastanek oziroma prenehanje pravnega razmerja (pravice ali obveznosti). Podajanje (enostranskih) izjav volje načeloma ni podvrženo nobenim omejitvam, razen tistim, ki vodijo v oblikovanje obligacijskih razmerij v nasprotju s 3. členom OZ. OZ v 3. členu določa, da udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli.
Potrditev obstoja terjatve in zaveze k njenemu plačilu (do določenega roka) ima pravno naravo pripoznave dolga, kar je treba upoštevati kot izraz volje tožene stranke glede temelja in višine dolga. Nobene razlike ni, ali takšno izjavo volje dolžnik poda zgolj v okviru temeljnega razmerja, kadar sploh ne pride do cesije, ali pa je takšna izjava dana v okviru cesije. S pripoznavo dolga v okviru cesije, bodisi cedentu bodisi (šele) cesionarju, se dolžnik v vsakem primeru odpoveduje svojim ugovorom iz temeljnega razmerja - razmerja, v katerem je terjatev nastala (kritnega razmerja).
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – namestitev hišne številke – pritožbena novota – zloraba pravic
Zakonski pojem vznemirjanja je pravni standard, ki ga opredeljuje pravna teorija in v vsakem posameznem primeru napolnjuje sodna praksa. V konkretni zadevi okrnjenost ali ogroženost mirnega uživanja lastninske pravice zaradi namestitve hišne številke na zgradbo ni izkazana.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo trenutek, ko je nastopilo zastaranje terjatev, ki jih je postavil v pobot oziroma po nasprotni tožbi. Pritožnik v zvezi s tem ne upošteva, da imamo opravka s procesnim (in ne materialno-pravnim) pobotom, v okviru katerega je moč v pobot postaviti le nezastarane terjatve. Ne gre torej za materialno-pravni pobot, ko terjatev preneha, ko so nastopili pogoji, potrebni za pobot, ampak procesni pobot, ki ga konstituira odločitev sodišča. V skladu s tem je sodišče prve stopnje obračun s strani tožnice zahtevanih zakonskih zamudnih obresti pravilno napravilo na dan zaključka glavne obravnave oziroma oprave (procesnega) pobota.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084099
ZZK-1 člen 70, 70/6, 74, 74/4, 128. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost – razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom
Že samo dejstvo, da toženec razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom lastninske pravice in hipoteke, predstavlja nevarnost, da ima toženec namen s takšnima zaznambama tudi razpolagati.
sprememba družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - zavrženje predloga za vpis v sodni register - soglasje družbenika - procesna predpostavka - zakonca - skupen poslovni delež - razdelitev poslovnega deleža
Zakonca, ki imata poslovni delež v skupnem imetništvu, lahko ob delitvi skupnega premoženja poslovni delež sporazumno razdelita. Vendar pa morata upoštevati tudi pravila družbene pogodbe in materialnopravne določbe četrtega do osmega odstavka 481. člena ZGD-1.
sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke - smrt stranke, ki ima pooblaščenca - smrt stranke v izvršilnem postopku - prekinitev izvršilnega postopka
Kljub vsebini 37. člena ZIZ je potrebno poudariti, da 37. člen ZIZ v bistvu same prekinitve postopka ne ureja, temveč ureja nadaljevanje postopka - torej pogoje, pod katerimi se postopek, kljub smrti stranke, ki nima pooblaščenca (ker če ga ima potem 37. člen ZIZ sploh ne pride v poštev), nadaljuje, kdaj in pod kakšnimi pogoji. ZIZ torej ureja usodo izvršilnega postopka v primeru smrti stranke, za ostale usode prekinjenega postopka, zaradi okoliščin iz točk 1. do 4. točke 205. člena ZPP, pa ZIZ ničesar ne ureja, zato se na podlagi 15. člena ZPP upoštevajo ostale določbe ZPP (predvsem 208. člen ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0071148
ZOdvT člen 12. ZOdvT tarifna številka 1110, 1111.
mandatna pogodba – plačilo odvetniških storitev – višina nagrade – pooblastitev odvetnika za zastopanje – izvensodna sklenitev sporazuma o delitvi skupnega premoženja – znižanje nagrade
Delitev skupnega premoženja ni imela nobene postopkovne povezave z razvezo zakonske zveze. Gre za dve ločeni zadevi, pri čemer je treba statusno vprašanje, kot je razveza zakonske zveze, neizogibno urejati v pravdnem postopku (bodisi po tožbi za razvezo zakonske zveze bodisi po predlogu za sporazumno razvezo zakonske zveze), ne glede na morebiten že sklenjen sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja. Začetek razveznega postopka pred sklenitvijo sporazuma o delitvi skupnega premoženja zato ne predstavlja okoliščine iz tar. št. 1111, ki bi narekovala znižanje nagrade z upoštevanjem količnika 0,7.
odpust obveznosti – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – ugovor proti odpustu obveznosti – kršitev obveznosti – dedovanje – sklepanje pogodb – prodajna pogodba v obliki notarskega zapisa – dolžnosti notarja – neobveščanje upravitelja – zamuda naroka – pravica do sodelovanja v postopku
Dolžnik je imel samostojno obveznost, da ne ravna v nasprotju z zakonom, na kar je bil celo izrecno opozorjen na naroku na sodišču, pa je kljub temu sklenil prodajno pogodbo, poleg tega pa je znesek kupnine, ki mu je pripadal, prejel v gotovini, torej mimo računa, ki ga je upravitelj lahko nadziral.
Tožnik oporočni in zakoniti dedinji po pokojni A.G. oporeka pravico do dedovanja z navedbami o obstoju druge oporoke. Glede na take tožbene navedbe sta toženki kot dedinji nujni sospornici. Nujno sosporništvo je procesna nujnost, potrebna je torej enotna tožba. Ker pa za tožnika ni sporno, da je bila druga toženka v času vložitve tožbe že mrtva, kar pomeni, da gre za pomanjkanje procesne predpostavke sposobnost biti stranka, ki je ni mogoče odpraviti, je odločitev sodišča, ko je tožbo v celoti zavrglo, pravno pravilna.
ZST-1 člen 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
delna oprostitev plačila sodnih taks - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - učinkovanje taksnih oprostitev za pritožbeni postopek - pravnomočnost procesnih sklepov - spremenjene okoliščine
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks velja samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan. Stališče sodne prakse je, da sklep o (delni) oprostitvi plačila sodnih taks, izdan tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, učinkuje tudi za pritožbeni postopek.
ZFPPIPP člen 294, 294/2, 294/2-3, 356, 356/1, 357, 357/1.
začasni predračun stroškov stečajnega postopka
Pritožnik (upnik) v pritožbi ne izpodbija pogojev za izdajo začasnega predračuna stroškov stečajnega postopka, le v zvezi s konkretnim stroškom (stroški pravdnega postopka) navaja, da verjetno ne gre za stroške stečajnega postopka. Višje sodišče na pritožbeno navedbo odgovarja, da predračun stroškov stečajnega postopka (enako velja za začasni predračun stroškov) pomeni le okvir teh stroškov, ki se lahko naknadno tudi spremenijo. Ti stroški bodo naknadno preizkušeni tudi s strani sodišča.
ZFPPIPP člen 24a, 24a/2, 24a/2-2, 264a, 384, 386, 386/1, 386/1-2, 386/1-2(1), 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 70, 70-6.
osebni stečaj – odpust obveznosti – razlogi za ugovor prosti odpustu obveznosti – kršenje obveznosti stečajnega dolžnika – obveznost poročanja o premoženju stečajnega dolžnika – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – sklenitev pogodbe brez soglasja stečajnega sodišča – kvalificirana finančna pogodba in dogovor o izravnavi – posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb – izločitev sodnika – odklonitveni razlog – subjektivni kriterij – objektivni kriterij
Odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP je podan le, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni kriterij), ali pa da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni kriterij). Zgolj nestrinjanje s postopanjem sodišča ne more biti razlog za izločitev razpravljajoče sodnice.
V tej pogodbi se je neznana oseba, ki je pritožnik noče razkriti (založnik sredstev), zavezala, da bo pritožniku za nakup starega avtomobila Polo 1.2 letnik 2002 založila sredstva v višini 2.300,00 EUR, pritožnik (določen kot vračnik usluge) pa mu naj bi nudil brezplačni prevoz tako, da se posojeni znesek izravna s prevoznimi stroški pritožnika. Pogodba o nakupu starega avtomobila Polo in v zvezi s tem dogovorjeno financiranje nakupa ni finančna pogodba oziroma dogovor o izravnavi 24.a člena ZFPPIPP, četudi je v 2. členu Dogovora navedeno, da se obveznosti pogodbenih strank izravnajo.
ZZK-1 člen 13a, 124. ZGJS člen 76. ZZLPPO člen 6, 6/1.
načelo formalnosti - lastninjenje nepremičnin - izjava o pridobitvi lastninske pravice po ZGJS - ex lege prenos lastninske pravice na sredstvih
V postopkih lastninjenja je temelj pridobitve lastninske pravice zakon. Toda v zemljiškoknjižnih postopkih je treba upoštevati tudi zemljiškoknjižna pravila, zahtevajo se namreč listine, ki pridobitev lastninske pravice izkažejo.
Sklicevanje pritožnice, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi določb ZSKZ, v zemljiškoknjižnem postopku ne more biti uspešna, na podlagi tega zakona je bilo izdano navodilo, ki predpisuje, katera dokumentacija je potrebna za vpis v zemljiško knjigo, in je pritožnica v tem zemljiškoknjižnem postopku ni priložila.
pravočasnost ugovora proti odpustu obveznosti – rok za ugovor proti odpustu obveznosti
Pritožnik pravilno opozarja, da je ugovarjal ugovorni razlog iz 2. točke 403. člena ZFPPIPP, zato je treba ugovor proti odpustu obveznosti vložiti v roku iz 2. točke 404. člena ZFPPIPP, to je do poteka preizkusnega obdobja.
KZ-1 člen 135, 135/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 185.
odškodninska odgovornost za materialno in nematerialno škodo - soprispevek odškodovanca - razžalitev dobrega imena in časti - obseg in intenziteta strahu - odločitev o obsegu nepremoženjske škode brez izvedenskega mnenja v postopku postavljenega izvedenca - odmera denarne odškodnine - graja stroškovne odločitve
V zvezi s pretrpljenim strahom gre za čustveno doživljanje, ki ga lahko izpove le oškodovanec, po oceni pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage, da ga objektivizira s podanim izvedenskim mnenjem invalidske komisije, saj gre za psihiatrično izvedensko mnenje, njegovo uporabo pa je sodišče prve stopnje v pravdnem postopku sprejelo s sklepom na prvem naroku za glavno obravnavo dne 7. 5. 2014, čemur pravdni stranki nista oporekali.
Institut oprostitve plačila stroškov postopka (sodnih taks) je pravica revnih.
Vsakršni prosilčevi (predlagateljevi) mesečni odhodki (oziroma odhodki/obveznosti njegove družine) pri ugotavljanju njegovega oziroma družinskega premoženjsko-finančnega stanja (razpoložljivega dohodka) niso relevantni. Upoštevni so lahko le tisti (mesečni) odhodki (obveznosti), ki se nanašajo na zagotavljanje njegove (njihove) osnovne eksistence.
pošiljanje vlog na sodišče – pravočasnost vloge – potrdilo o oddaji pošiljke – vloga, poslana na napačno sodišče
Pritožnik ne zatrjuje, da je vlogo pomotoma vložil pri nepristojnem (Okrajnem sodišču v Ljubljani), temveč navaja, da je vlogo (v nasprotju z dokazom, ki ga je sam predložil) poslal na Okrožno sodišče v Ljubljani. Iz spisa je tudi razvidno, da je tožnik od Okrožnega sodišča v Ljubljani prejel pozivni sklep, v katerem so točna navodila o tem, kako je tožbo treba popraviti in tudi, da jo je treba popravljeno „vrniti sodišču“, zato njegovega ravnanja ni mogoče pripisati niti nevednosti niti očitni pomoti.