Če stranka pristane na določilo "videno-kupljeno", potem je jamčevanje za stvarne napake zoženo na dejanski stan, ko je napaka skrita, prodajalec pa je zanjo vedel, a jo je kupcu zamolčal.
ZOR člen 18, 18/2, 178, 200, 18, 18/2, 178, 200. ZTVCP člen 46, 46.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Ne glede na postroženi standard skrbnosti (2. odstavek 18. člena ZOR) pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je M. T. v dani situaciji storil vse, kar je po cestnoprometnih predpisih mogoče pričakovati od poklicnega voznika tovornega vozila. Odločilno je namreč, da je zapeljal na magistralno cesto, ko je bila prosta, nato pa ga je avtobus presenetil na samem vozišču. Dolžnost voznika, da pusti mimo vozilo, ki prihaja z njegove desne strani, ne vključuje obveznosti, da mu mora pri vključevanju na prednostno cesto pomagati sopotnik. Vzrok za prometno nezgodo je bil v nepreglednosti mesta, od koder se je na magistralno cesto vključeval M. T., in v preglednosti krivine magistralne ceste (60 m, minimalna stop pregledna dolžina za kategorijo magistralne ceste pa bi morala znašati 85 m, izvedensko mnenje izvedenca L. B., list.št. 186 spisa opr.št. I K 574/97), ne pa v protipravni vožnji drugega toženca. Če je vzrok za škodni dogodek iskati izven njegove sfere, mu ni mogoče naprtiti odgovornosti za nastalo škodo.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - tožba - plačilo
Iz predložene listinske dokumentacije (fotokopij "Odstopnih izjav in upravno - izplačilnih prepovedi") izhaja, da jih je tožnica odobrila, oziroma da je privolila v izplačilne prepovedi na njen osebni dohodek oziroma pokojnino. Pravni učinek takšne prepovedi je odrejen v določilu 135. člena ZIZ (v času odobritve v 125. členu Zakona o izvršilnem postopku). Izenačena je s sklepom o izvršbi na dolžnikovo plačo. Tako je z navedeno določbo izplačilna prepoved z dolžnikovo odobritvijo uvrščena med tiste javnopravne listine, s katerimi se na prisilen način realizira upnikova pravica, brez aktivnega dolžnikovega sodelovanja. Razlika z ostalimi omenjenimi listinami je le v tem, da ne tudi proti njegovi volji.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1- 10, 56, 55, 55/1, 55/1- 10, 56. ZPP člen 429, 429.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor po izteku roka - izguba pravice - motenje posesti - pravdni stroški
Predvsem je treba poudariti, da dolžnik uveljavlja ugovorni razlog iz 10. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Ugovora torej ne utemeljuje z dejstvom, ki se nanaša na samo terjatev, ampak zatrjuje, da je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo. Res je tudi, da je dolžnik za obstoj ugovornega razloga vedel že ob izdaji sklepa o izvršbi, zato ni izpolnjen pogoj iz 56. člena ZIZ, po katerem mora ugovor po izteku roka temeljiti na dejstvu, ki je nastopilo po poteku ugovornega roka iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ. Končno je treba pritrditi tudi pravnemu naziranju upnice, po katerem se določilo 429. člena ZPP nanaša le na izvršitev sklepa, s katerim je toženi stranki naloženo kakšno dejanje, nasprotno pa tega pravnega pravila ni mogoče uporabiti, kadar želi tožeča stranka prisilno izvršiti plačilo pravdnih stroškov.
SZ člen 8, 117, 129, 8, 117, 129. ZPP člen 182, 184, 182, 184.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - hišniško stanovanje - eventualna komulacija tožbenih zahtevkov - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Zahtevek za odkup drugega primernega stanovanja, ker je stanovanje, na katerem je sicer tožnica pridobila stanovanjsko pravico, hišniško stanovanje, ni vsebovan že v zahtevku za odkup tega stanovanja.
ZDSS člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZTPDR člen 49, 49/4. ZIZ člen 273, 273.
plača - samovoljno ravnanje
Neizplačevanje plač ne pomeni samo razloga za prekinitev ali razvezo delovnega razmerja, ampak je mogoče neizplačilo plač in regresa za letni dopust, skratka terjatev iz naslova delovnega razmerja, šteti za samovoljno ravnanje delodajalca, ki predstavlja pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve po 1. odst. 19. člena ZDSS. Izhajajoč iz 4. odst. 49. člena ZTPDR, ki določa, da se delavcu izplačuje plača najmanj enkrat v mesecu, kolektivne pogodbe dejavnosti pa celo določajo, do katerega dne mora delodajalec delavcu najpozneje izplačati plačo, je sodišče pravilno zavzelo stališče, ko je neizplačevanje plač in drugih denarnih terjatev, katerih izplačilo je vezano na določen rok, opredelilo za samovoljno ravnanje. Ker so upniki izkazali verjetnost obstoja terjatve, izkazana pa je tudi nevarnost, da bo uveljavitev njihovih terjatev onemogočena ali precej otežena, so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero je sodišče toženi stranki - lastniku prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL49419
ZGD člen 49a, 49a-1, 49a-2, 91, 100. ZIZ člen 272, 272/1.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - razrešitev direktorja - odvzem upravičenja za vodenje vodenje poslov in zastopanje
Za utemeljenost predloga za začasno odredbo morajo biti ta pravotvorna dejstva podana vsaj do stopnje verjetnosti.
Materialno pravo, katerega pravna dejstva so pomembna v konkretnem primeru za ugotavljanje verjetnosti takšnega tožničinega zahtevka, je Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS št. 30/93... 45/01, v nadaljevanju ZGD). Po tem zakonu pa lahko sodišče družbeniku odvzame upravičenje za vodenje poslov oziroma za zastopanje na predlog drugih (drugega) družbenikov (le) v družbi z neomejeno odgovornostjo, medtem ko glede družbe z omejeno odgovornostjo v ZGD ni takšne zakonske določbe. Vprašanja imenovanja in razrešitve direktorja so v celoti prepuščena družbeni pogodbi (glej 91., 100. in 1. ter 2. točko 49a. člena ZGD ter primerjaj s 449. členom ZGD in določbami družbene pogodbe - priloga A4).
ZLPP člen 1, 1. ZLNDL člen 3, 3/1, 3, 3/1. ZIZ člen 34, 239, 34, 239.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - predmeti, izvzeti iz izvršbe - lastninsko preoblikovanje podjetij
Četudi je določilo 34. čl. ZIZ vsebovano v delu zakona, ki velja za izvršbo, se po 239.čl. ZIZ smiselno uporablja tudi za zavarovanje. To pa pomeni, da lahko sodišče določi na predlog dolžnika drugo sredstvo zavarovanja namesto tistega, ki ga je predlagal dolžnik, če to zadošča za zavarovanje. Kateri predmeti so iz izvršbe izvzeti, določa 32. čl. ZIZ, pri izvršbi na nepremičnine pa dodatno še 177. čl. ZIZ in nepremičnina, ki služi gospodarski družbi za opravljanje njene pridobitne dejavnosti, to ni. Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je nepremičnina družbena lastnina, kot imetnik pravice uporabe pa je vpisana prva toženka. Tožeča stranka napačno šteje, da to pomeni, da ni lastnica te nepremičnine. Lastninjenja nepremičnin v družbeni lastnini ni uredil Zakon o lastninjenju in preoblikovanju podjetij (ki je uredil lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki), temveč Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Ta v 1. odst. 3. čl. določa, da nepremičnine (zemljišča in stavbe v družbeni lastnini) postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičninah pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov, kar pomeni, da je prva toženka lastnica nepremičnin, čeprav dejanski vpis v zemljiški knjigi še ni usklajen z zakonom.
Določbe 2. odstavka 51. čl. ZDSS ni mogoče razlagati drugače kot tako, da v kolektivnem delovnem sporu ni dovoljena posebna pritožba zoper sklep o začasni odredbi, ta sklep pa je lahko takšen, da se začasna odredba izda, ali pa se predlog za njeno izdajo zavrne. V tem sporu gre za kolektivni delovni spor (zaradi kršitev pravic zdravnikov v zvezi z delovnim časom), čeprav je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen še pred vložitvijo predloga zaradi navedene kršitve.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter v osnovnem in srednjem šolstvu člen 11, 26.
plača - dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - izredno napredovanje
Tožnica ni dokazala, da ima interdisciplinarna znanja, kot jih opredeljuje 11. člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter v osnovnem in srednjem šolstvu (Ur.l. RS št. 41/94-66/96. Zato ni izpolnjevala pogojev za izredno napredovanje.
Ker je ravnateljica tožene stranke ocenila, da tožnica pogojev za izredno napredovanje sploh ni izpolnjevala, sodišče prve stopnje pa je tako oceno preverilo in potrdilo določbe pravilnika, ki je omejil število delavcev, ki od izpolnjenih pogojih za izredno napredovanje dejansko lahko napredujejo in katero je ustavno sodišče odpravilo, ravnateljica tožene stranke pri odločitvi tudi ni bila dolžna upoštevati.
Odločba tožene stranke ne vsebuje pravilnega pravnega pouka, ker je v njej navedeno, da zoper sklep ni pritožbe. Napačen pravni pouk pa ne more biti v škodo delavca. Ker je bila tožnici z napačnim pravnim poukom odvzeta možnost izpodbijanja sklepa, odločitev tožene stranke še ni postala dokončna. Drugače povedano, ker tožnica svoje notranje poti varstva pravic pri svojem delodajalcu zoper izpodbijani sklep še ni realizirala, njegova odločitev še ni postala dokončna in izvršljiva. Tako ima tožnica v nadaljevanju še vedno možnost ugovora zoper izpodbijani sklep, seveda v okviru razumnih rokov. Iz teh razlogov je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je izdalo začasno odredbo in določilo njene učinke do dokončnosti izpodbijanega sklepa tožene stranke in ne do pravnomočnega zaključke tega delovnega spora.
1. Glede na določilo takrat veljavnega 55. člena Zakona o sodniški službi, ki je sodniku izrecno priznaval pravico do solidarnostne pomoči ter ob dejstvu, da kriteriji za njeno dodelitev v smislu 57. člena navedenega zakona niso bili določeni, je sodišče prve stopnje nastalo pravno praznino pravilno zapolnilo z analogno uporabo Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS. Nedoločitev kriterjiv za dodelitev solidarnostne pomoči s strani pristojnih organov, ob zakonsko priznani pravici do tega prejemka, ne more iti v škodo delavca v smislu nepriznanja pravice same. Tožena stranka zmotno meni, da je ob dejstvu, da KPND za sodnike ne velja, tudi analogna uporaba njenih določb napačna. 2. Komisija za razlago KPND je dne 26.6.2000 (Ur. l. RS št. 81/2000) sprejela razlago, da se kot dalj časa trajajoča bolezen šteje bolezen, ki traja tri mesece ali več, pri čemer je delodajalec to pomoč dolžan izplačati ob izpolnitvi pogojev iz 40. člena KPND, tudi če delavec posebnega pisnega zahtevka za izplačilo ne vloži. Ob steku pogojev za izplačilo solidarnostne pomoči le-ta zapade v plačilo in je delodajalec od tega trenutka dalje s plačilom v zamudi.
ZVZD člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 24/4, 24/5. Zakon o varstvu pred požarom člen 20, 20/1. ZPP člen 155. Pravilnik o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in o usposabljanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov pred požarom člen 2.
sistematizacija delovnih mest - pogoji - hišnik - preizkus iz varstva pri delu
V sistemizaciji je pri opisu delovnega mesta hišnika, kot posebno znanje opredeljeno poznavanje področja varstva pri delu in požarne varnosti. Ta določba ne pomeni, da pogoje za zasedbo tega delovnega mesta izpolnjuje samo kandidat, ki ob prijavi na razpisano delovno mesto predloži dokazilo o opravljenem preizkusu teoretične in praktične sposobnosti za varno delo oz. o opravljenem preizkusu znanja za varstvo pred požarom. Navedeno sledi že iz narave preizkusa teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo, kot ga opredeljuje ZVZD. Ta v prvem odstavku 24. čl. določa, da mora delodajalec delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.