V upravnem sporu sodišče na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Glede na to, da tožnik s tožbo izpodbija sklep prvostopenjskega organa, ki je bil s strani drugostopenjskega organa odpravljen, to pomeni, da ne izpodbija dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. Poleg tega pa se iz izpodbijanim sklepom, ki je bil odpravljen, tudi očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.
Po presoji sodišča so v predmetni zadevi izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je odločba Zdravstvenega zavoda Slovenije 42501-3/2017/712 z dne 17. 3. 2017, ki je 5. 5. 2017 postala izvršljiva. Opremljena je s potrdilom o izvršljivosti tako, da dejstva, navedena v njej, štejejo za dokazana (prvi odstavek 169. člena ZUP).
Tožnikova socialna in finančna stiska ne more biti opravičljiv razlog, da se zoper njega davčni organ ne bi vodil postopek davčne izvršbe za poravnavo tožnikovih dolgov, ki jih ni poravnal pravočasno. Banka, kot izvrševalec izpodbijanega sklepa, pa mora upoštevati omejitve iz 160. člena ZDavP-2 in izvzetja iz 159. člen ZDavP-2.