davčna izvršba - datum izvršljivosti - izvršilni naslov
Napačno ugotovljeni datum izvršljivosti ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa, ker je bila izvršba dovoljena, ko je bil izvršilni naslov že izvršljiv.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - vročanje sklepa o izvršbi - hišni predalčnik - fikcija vročitve - načini vročanja - osebno vročanje fizični osebi
V primeru vročitve pisanja s fikcijo je za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošti. Ta podatek je razviden iz obvestila upravnemu organu o opravljeni vročitvi, ki ima naravo vročilnice (primerjaj četrti odstavek 97. člena ZUP), vročilnica pa ima kot dokaz opravljene vročitve vse elemente javne listine in zato odkazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (169. člen ZUP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, npr. da obvestilo o vročanju ni bilo puščeno v tožnikovem predalčniku, kot v obravnavnem primeru zatrjuje tožnik, vendar pa zgolj tožnikova navedba, da obvestila o vročanju ni prejel in da je sklep o davčni izvršbi prejel šele 10. 4. 2017, za kaj takšnega ne zadošča.
Iz določb ZUP ne izhaja, da bi morala biti osebna vročitev opravljena izključno preko pošte, temveč jo lahko v skladu s prvim odstavkom 83. člena ZUP opravi tudi organ po svoji uradni osebi, kot je v konkretnem primeru.
Vročitev oziroma njena fikcija (v primeru, ko naslovnik pisanja v petnajstdnevnem roku ne dvigne) nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Fikcija je namreč ravno v tem, da se vročitev šteje za opravljeno (čeprav v resnici ni), če pisanje ni dvignjeno v roku. Pravilnost vročitve je možno izpodbijati, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih, ki vzbujajo dvom v pravilnost vročitve. Če bi bilo mogoče vsako vročitev izpodbiti zgolj z zatrjevanjem, da naslovnik obvestila o vročanju ni prejel in v dokaz ponuditi le zaslišanje stranke, potem bi sistem vročanja s fikcijo izgubil ves smisel.
Samostojni podjetnik opravlja dejavnost kot fizična oseba in kot tak v primeru izterjave dolgovanih obveznosti iz poslovanja nastopa tudi kot davčni dolžnik.
davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - odpis dolga - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnica s tožbo nasprotuje izpodbijanemu sklepu zato, ker meni, da je nova izvršba nedopustna, saj je predlagatelj izvršbe v predhodnem postopku davčne izvršbe odpisal dolg, ki je predmet izvršbe. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tako zatrjevanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Po določbi petega odstavka 157. člena v času izdaje predmetnih odločb veljavnega ZDavP-2 namreč izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da tožena stranka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti.
davčna izvršba - potrdilo o izvršljivosti - izvršilni naslov
Izvršilni naslov se glasi na tožnico in je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani. Potrdilo o izvršljivosti, predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, zato se ta okoliščina v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZUP šteje za dokazano. Pri tem pa niti določbe ZDavP-2 niti določbe ZUP davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izdaje in vročanja sodbe ter, ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost tistega organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o njegovi izvršljivosti izdal. V primeru, če se tožnica z vsebino potrdila o izvršljivosti ne strinja, lahko zahteva spremembo le pri organu, ki je to potrdilo izdal.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 390, 408, 408/1, 408/2.
prisilna izterjava davčnega dolga - osebni stečaj - odpust obveznosti - obresti
Odpust obveznosti, sprejet v postopku osebnega stečaja, zajema tudi zamudne obresti, nastale zaradi neplačila prednostnih terjatev. V danem primeru gre za zamudne obresti od terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost za zasebnike. Zato je tožba tožnice v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, utemeljena.
Pravne posledice stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice (tožnice), ki so nastale do začetka stečajnega postopka. V danem primeru pa je bil nad tožnico 5. 6. 2013 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil pravnomočno končan 23. 2. 2017. Odpust obveznosti prav tako učinkuje na vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka. Obveznosti iz naslova stroškov (izdaje sklepov o davčni izvršbi z dne 21. 4. 2017, 18. 12. 2013 in 19. 12. 2013) pa so nesporno nastale po začetku stečajnega postopka (5. 6. 2013) in nanje predmetni sklep o odpust obveznosti po presoji sodišča ne vpliva.
Do 4. 4. 2015 veljaven 46. člen ZBPP, ki ga je v zvezi z 29. členom ZBPP-C treba uporabiti v predmetni zadevi, določa, da terjatev stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči - proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče presodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba, s katero sodišče odloči o stroških, šteje za izvršilni naslov.
ZVO-1 člen 9, 156, 157. ZFPPIPP člen 132, 132/1. ZUP člen 297.
inšpekcijski postopek - stroški izvršbe - prisilna poravnava - izvršba po drugih osebah - odpadki
V zvezi z uvedbo postopka prisilne poravnave zoper povzročitelja obremenitve okolja ZVO-1 nima nobenih določb, po presoji sodišča pa glede na to, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja v primeru stečaja ali likvidacije, to (še toliko bolj) velja za povzročitelja obremenitve okolja, ki je v postopku prisilne poravnave. Namen postopka prisilne poravnave je namreč finančno prestrukturiranje dolžnikovega podjema in se poslovanje dolžnikovega podjema (oziroma njegovega rentabilnega dela) po opravljeni prisilni poravnavi nadaljuje (3. točka 136. člena ZVO-1).
V predmetni zadevi ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na podlagi določb ZVO-1. To pa pomeni, da ne gre za vprašanje obsega stečajne mase, ampak za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki. Iz tega razloga se tudi določba prvega odstavka 161. člena ZVO-1, ki določa, da se nedenarne terjatve do insolventnega dolžnika z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku postopka prisilne poravnave, v predmetni zadevi ne uporabi.
Direktiva Sveta z dne 6. decembra 1979 o spremembah Direktive 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin člen 12, 12/3. ZUS-1 člen 64, 64/4, 64/5. ZUP člen 282. ZDavP-2 člen 151, 229.
davčna izvršba - vročitev - izvršilni naslov za uvedbo prisilne izterjave - jezik
V konkretnem primeru davčni organ stališču Vrhovnega sodišča RS, kljub nespremenjenim dejanskim ugotovitvam, ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb postopka, kar narekuje odpravo odločitve. Sodišče namreč v upravnem sporu skrbi za zakonitost delovanja izvršilne veje oblasti, odločitev, nasprotna stališču sodišča, pa tudi ni v funkciji varovanja načela pravne države in pravne varnosti ter načela delitve oblasti.
Pri vzajemni pomoči, določeni na podlagi Direktive 76/308, mora biti izvršilni naslov za izterjavo – da bi njegov naslovnik lahko uveljavljal svoje pravice – temu vročen v uradnem jeziku države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ. Za zagotovitev upoštevanja te pravice mora nacionalno sodišče uporabiti svoje nacionalno pravo in pri tem poskrbeti za zagotovitev polnega učinka prava Skupnosti.
davčna izvršba - globa - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ugotovitveni postopek glede izvršilnega naslova (to je plačilnega naloga z dne 8. 8. 2015) se je vodil v drugem postopku. Naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne za obveznost, ki ni bila plačana, davčno izvršbo. Potrdilo o izvršljivosti in pravnomočnosti ima značaj potrdila po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, 179. člen, 180. člen in 180. a člen ZUP), zato se dejstva, ki so v njih potrjena, štejejo za dokazana. Če tožnica temu nasprotuje lahko izpodbija potrdilo pri organu, ki ga je izdal, ne pa v postopku prisilne izterjave. Zato sodišče, ob ugotovitvi, da za izdajo izpodbijanega sklepa obstoja izvršilni naslov, ki ima potrdilo o izvršljivosti, tožničine ugovore, da ni storila nič napačnega, zavrača. Kot že pojasnjeno, tožnica v postopku izvršbe ne more več izpodbijati izvršilnega naslova.
davčna izvršba - ugovori - izpodbijanje izvršilnega naslova
Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZDavP-2 člen 87, 87/2.
odlog plačila davčnega dolga - res iudicata - postopek po uradni dolžnosti - pavšalne navedbe - pravna podlaga
Tožniku je bil že izdan sklep št. DT-4291-514964/2015-13 z dne 17. 6. 2016, s katerim je bila njegova vloga za odlog plačila istih davčnih obveznosti zavržena.
Zakonske podlage za odlog plačila davčnega dolga na predlog zavezanca ni, saj davčni organ po uradni dolžnosti odloži izvršbo do odločitve o pritožbi, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi, kar pomeni, da je pravilna prvostopna odločitev davčnega organa, da se vloga tožnika zavrže, saj gre za postopek, ki se lahko začne le po uradni dolžnosti.
Iz predloženega upravnega spisa je razvidno, da je prvostopenjski organ tožnikov predlog za odlog izvršitve davčne izvršbe zavrgel iz razloga po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, ker naj bi bilo o isti stvari predhodno že odločeno.
Drugostopenjski organ se je v zvezi z izpodbijano odločitvijo dodatno skliceval na drugi odstavek 87. člena ZDavP-2, po katerem o odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo davčni organ odloči izključno uradoma in ne na zahtevo stranke.
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 293, 293/3, 298, 298/2, 298/3.
upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - odlog upravne izvršbe - pogoji za odlog - rok za izpolnitev obveznosti - pravni interes
Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi organ prve stopnje odločal o predlogu za odlog izvršbe, vendar vložitev predloga za odlog izvršbe sama po sebi avtomatično ne zadrži samega upravnega postopka. Tožeča stranka v predlogu za odlog izvršbe ni ne zatrjevala ne izkazovala verjetnosti nastanka nepopravljive škode z izvršbo, ki je zakonski pogoj, na podlagi katerega bi organ lahko izjemoma odložil izvršbo na njen predlog.
Pristojni organ je imel zakonsko podlago izdati sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo, saj v konkretnem primeru med strankama ni sporno, da tožeča stranka do danega roka ni izpolnila svoje obveznosti, čemur v tožbi niti ne ugovarja.
ZDavP-2 člen 146, 157, 157/5. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 4, 6, 19.
Za izterjavo zadošča, da je plačilni nalog izdan in da je s strani njegovega izdajatelja opremljen s klavzulo o izvršljivosti, kar je v konkretnem primeru nesporno. Z določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2 pa je izrecno predpisano, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
Dopustna je istočasna uporaba več predmetov izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova in zoper istega davčnega zavezanca, vse z namenom uspešne izterjave davčnih obveznosti, davčni organ pa je dolžan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na okoliščine primera sorazmerne znesku davka, ki ga je treba izterjati.
davčna izvršba - davčna izvršba denarne nedavčne obveznosti - pritožba dolžnika zoper sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Davčni organ, ki vodi postopek izterjave neporavnanega dolga, torej o oprostitvi plačila oziroma o izvršilnem naslovu ne more odločati in ga tudi ne sme spreminjati. To pa vodi do ugotovitve, da je bila odločitev tožene stranke, ki je tožeči stranki izdala sklep o davčni izvršbi na podlagi sklepov, opremljenih s klavzulo izvršljivosti, utemeljena. Zgolj izdajatelj izvršilnega naslova je namreč tisti, ki lahko odloča o spremembi izvršilnega naslova, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - prepozna pritožba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Predmet spora ni presoja sklepa o davčni izvršbi, pač pa presoja sklepa, s katerim je tožena stranka tožnikovo pritožbo kot prepozno zavrgla. Tožnik ugotovitvi o tem, kdaj je prejel sklep o davčni izvršbi in kdaj je zoper njega vložil pritožbo, niti v pritožbi niti v tožbi ne oporeka, prav tako ne oporeka ugotovitvi, da je bila njegova pritožba prepozna. Sodišče zato šteje, da ta dejstva niso sporna, potrjujejo pa jih tudi podatki v upravnem spisu.