davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - globa - izterjava globe - zastaranje davčnega dolga - zastaranje obveznosti
Zastaranje pravice do izterjave davka je urejeno v ZDavP-2 v določbah 125. in 126. člena, ki smiselno veljajo tudi v zadevah, ko davčni organ na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti.
Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka ZP-1 ne določa. Glede zastaranja pravice do izterjave spornih glob je relevanten datum izvršljivosti plačilnih nalogov, od katerega je začel teči petletni relativni oziroma desetletni absolutni rok.
Tožeča stranka je pred izdajo izpodbijanega akta imela možnost izjave in predložitve dokazov, pa tega ni storila. V upravnem sporu se ni udeležila naroka za glavno obravnavo in svojega izostanka ni opravičila, da bi na njem lahko pojasnila, čemu dokazil ni predložila pravočasno, zato je sodišče štelo, da so dokazi v upravnem sporu predloženi prepozno in so zato nedovoljeni.
Denarne kazni, izrečene po ZUP, izvršujejo organi, pristojni za davčno izvršbo. Davčni organ postopka po določilih ZDavP-2, ki urejajo davčno izvršbo, tudi kadar opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - ustavitev davčne izvršbe
Okoliščina, da je izvršilni naslov naknadno, to je po izdaji sklepa o davčni izvršbi, pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen (četudi v času odločanja o pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi), se upoštevajo v okviru instituta ustavitve davčne izvršbe (155. člen ZDavP-2). V okviru tega instituta, torej s sklepom o ustavitvi davčne izvršbe, se odpravijo oziroma razveljavijo tudi izvršena dejanja v postopku davčne izvršbe. Niso pa to okoliščine oziroma ugovori, ki bi jih bilo mogoče z uspehom uveljavljati v pravnem sredstvu zoper sklep o davčni izvršbi.
sklep o dovolitvi izvršbe - izvršilni postopek - inšpekcijski postopek - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe - obrazloženost sklepa
Izvršilni postopek, voden po določbah ZUP, je od inšpekcijskega postopka samostojen in ločen postopek, pomeni njegovo nadaljevanje. Cilj izvršilnega postopka je prisilna vzpostavitev stanja, ki ga nalaga izvršilni naslov. Glede na povedano je sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (na primer ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe, ugovor že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom, ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe, ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali upravno-sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen).
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi na podlagi sedmega odstavka 157. člena ZDavP-2 ni mogoče uveljavljati ugovorov, s katerimi stranka izpodbija izvršilni naslov. Enako velja za sodni postopek, tožnica izvršilnega naslova namreč prav tako ne more izpodbijati s tožbo upravnem sporu, vloženo zoper sklep o izvršbi.
inšpektor za kmetijstvo - organ v sestavi ministrstva - notranja organizacijska enota - stvarna pristojnost
Inšpekcije na podlagi drugega odstavka 8. člena ZIN delujejo v inšpektoratih, ki imajo status organa v sestavi ministrstva; če v inšpektoratu deluje več inšpekcij, se oblikujejo ustrezne notranje organizacijske enote v skladu s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistemizacijo v organih državne uprave. Organizacijski enoti Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo sta tako med drugim Inšpekcija za kmetijstvo in Inšpekcija za gozdarstvo. Ti dve po povedanem nista organa, temveč organizacijski enoti znotraj organa, to je Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - sestavine sklepa o izvršbi - ugovor zastaranja - knjigovodska evidenca - zavrnitev tožbe
Sestavine sklepa o davčni izvršbi določa zakon, ki ne določa, da bi moral sklep vsebovati tudi analitične izračune za vsak znesek, ki se po seznamu izvršilnih naslovov terja od davčnega dolžnika. Takemu prikazu terjatev in obvenosti je namreč namenjena knjigovodska evidenca, ki jo davčni orgn vodi in ki jo ima možnost, zaradi navedbe konkretnih ugovorov, pregledati tudi tožnik.
Pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi se presoja glede na stanje v času njegove izdaje.
Zastaranje je bilo zadržano za čas teka postopka osebnega stečaja, zato upoštevajoč datum izdaje sklepa o izvršbi, ki je povzročil pretrganje zastaranja po določbi drugega odstavka 126. člena ZDavP-2, zastaranje terjanega dolga ne relativno ne absolutno do izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi ni nastopilo.
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V obravnavanem primeru je bil izdan sklep o davčni izvršbi na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, opremljenega s potrdilom o izvršljivosti, na kar je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan, in tega tožnik tudi ne prereka. Samega izvršilnega naslova pa tožnik v tej zadevi ne more izpodbijati. V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, kar v obravnavanem primeru ni sporno. Sodišče v upravnem sporu glede davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
Tožeča stranka je s svojimi navedbami ugovarjala zaključku organa, da ureditvene inšpekcijske odločbe, s katero je bila stranki odrejena obveznost, da mora urediti ustrezno zaščito pred vremenskimi vplivi nad vrati sprejema mesnice ni izvršila. Iz listin priloženega upravnega spisa izhaja, da je bil prvostopenjskemu organu posredovan dopis, iz katerega smiselno izhaja način izvršitve odločbe, tako, da se je "sistemsko onemogočilo naročanje artiklov, ki so v prometu kot neembalirana živila". Prvostopenjski organ se do vsebine navedenega dopisa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelil, niti se do teh ugovorov ni opredelil pritožbeni organ. S pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni mogoče izpodbijati pravilnosti vsebine izvršilnega naslova, so pa relevantni ugovori, ki se nanašajo na samo izvrševanje ureditvene inšpekcijske odločbe. Izvršba s prisilitvijo, torej z denarno kaznijo, namreč ni potrebna, ker je obveznost izpolnil.
ZDavP-2 člen 143, 143/1, 146, 151. ZUS-1 člen 31, 31/2, 35.
davčna izvršba - izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V obravnavanem primeru je tožnik nasprotuje izpodbijanemu sklepu in smiselno predlaga njegovo odpravo, ter navaja, da zadeva, zaradi katere je izrečena kazen in globa še ni končana. Kolikor tožnik s tem izpodbija izvršilni naslov, sodišče pojasnjuje, da se s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo in da je na veljaven izvršilni naslov, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. To pa velja tudi za sodišče.
V upravnem sporu glede davčne izvršbe sodišče presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi vse obvezne sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
FURS začne davčno izvršbo, če davek ni plačan v zakonsko predpisanih rokih. V skladu s 156. členom ZDavP-2 postopa v skladu s tem delom zakona tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. To pomeni, da je FURS poleg izterjave davčnih obveznosti pristojen tudi za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, med katere sodijo tudi vračila preveč plačanih javnih sredstev. Gre predvsem za obveznosti, ki jih na primer z upravnim aktom odmerijo organi, pristojni za odmero posamezne obveznosti. Mednje sodita tudi vdovska pokojnina in letni dodatek. Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (prvi odstavek 146. člena ZDavP-2).
Vrhovno sodišče je v primerljivi zadevi, ko je šlo za izterjavo neupravičeno izplačane družinske pokojnine in varstvenega dodatka, že odločilo, da ZDavP-2 ureja izvršilni postopek oziroma izterjavo obveznosti tudi za terjatve iz odločb Zavoda. Pravna podlaga za to je v 156. členu ZDavP-2 v povezavi s 159. členom ZPIZ-2 in 146. členom ZDavP-2.
Določba 159. člena ZPIZ-2 je res umeščena v poglavje o prispevkih, kar bi lahko na prvi pogled nakazovalo, da se nanaša zgolj na to vrsto obveznosti, vendar pa je na podlagi namenske in sistemske razlage drugega odstavka 159. člena ZPIZ-2 mogoče ugotoviti, da je v navedeni zakonski določbi določena pravna podlaga, da FURS izterjuje tudi druge obveznosti, ki izhajajo iz predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, konkretneje neupravičeno pridobljenega denarnega zneska na račun Zavoda, ki ga upravičenec prostovoljno ne vrne. Drugi odstavek 159. člena ZPIZ-2 je torej širši in se ne nanaša le na pobiranje prispevkov, ampak tudi na druge obveznosti po tem zakonu. O vračilu sredstev je bilo namreč odločeno z upravno odločbo Zavoda, ne s sodbo. Izvršba tako naloženih obveznosti obveznosti tako ni stvar rednih sodišč, ampak je v interesu države kot skrbnika javne koristi, zato je tudi s sistemskega vidika pravilna razlaga, da je za izterjavo tovrstnih obveznosti pristojen davčni organ.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/2. ZUP člen 293, 293/2, 293/3.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog upravne izvršbe - zavrženje tožbe
V tem upravnem sporu tožnica izpodbija sklep, s katerim je prvostopenjski organ na podlagi določb 293. člena ZUP zavrnil njen predlog za odlog upravne izvršbe, dovoljene s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 7. 12. 2021. V zvezi s tozadevnim sklepom pa je Vrhovno sodišče RS že večkrat, nazadnje v sklepu, št. I Up 158/2021 z dne 5. 4. 2023,1 zavzelo stališče, da sklep, s katerim je odločeno o predlogu za odlog izvršbe, ni upravni akt oziroma drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. V obrazložitvi citiranega sklepa je Vrhovno sodišče navedlo, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo zoper tiste dokončne upravne akte, s katerimi se posega v pravni položaj tožnikov, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Ena od značilnosti upravnega akta je torej vsebinska odločitev o v predpisu določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe na način, da se učinki odločitve kažejo kot sprememba njenega pravnega položaja. Navedeni učinki sprejete odločitve morajo torej nastati z upravnim aktom. Vrhovno sodišče je še navedlo, da odlog izvršbe ni pravica, ki bi izvirala iz materialnega prava, to upravičenje ne izhaja iz materialnega prava in ne predstavlja podlage za varstvo tožnikovih pravic ali pravnih koristi v drugih postopkih, niti ni podlaga za začetek samostojnega upravnega postopka. Zgolj to, da zakon tožniku daje procesno upravičenje predlagati odlog izvršbe v že začetem izvršilnem postopku in s tem možnost, da se postopek začasno prekine, pa ne pomeni, da sklep, s katerim je o tem odločeno, vsebuje odločitev o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
pritožba - zamuda roka - zamuda pritožbenega roka - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - fikcija vročitve - vročanje
Rok za pritožbo je prekluzivne narave, kar pomeni, da gre za rok, s katerim je v predpisu določeno, do kdaj stranka lahko uveljavlja določeno pravico. Zamuda takšnega roka ima za posledico izgubo pravice do določenega dejanja v postopku, ki ga stranka ne more več opraviti, v konkretnem primer pritožbe, učinek prekluzije pa nastopi po samem zakonu in ga mora uradna oseba, v konkretnem primeru davčni organ, upoštevati po uradni dolžnosti.
sklep o dovolitvi izvršbe - neizvršljivost odločbe - način izvršbe - neobrazložen sklep
Utemeljeno tožnica uveljavlja neizvršljivost obveznosti iz 3. točke izreka inšpekcijske odločbe. S to točko je bilo tožnici odrejeno vodenje evidence odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, kar (kot izhaja že iz samega izreka) je tožnica dolžna delati že na podlagi predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki. Na podlagi tako splošno opredeljene obveznosti, ki jo vsebuje že predpis, pa res ni mogoče ugotoviti, kaj mora tožnica storiti, da bo mogoče na podlagi izreka inšpekcijske odločbe preveriti, ali je naloženo obveznost izpolnila. To še zlasti velja, ker iz razlogov izpodbijanega sklepa, izhaja, da ne gre za to, da tožnica ne bi vodila nobene evidence, temveč da evidenca, ki jo vodi oziroma na način kot jo vodi, ni v skladu s predpisi.
Tožnica ima prav, da upravni organ ni povsem prost pri izbiri načina izvršbe. Omejen je namreč z določbo prvega odstavka 285. člena ZUP, ki v skladu s temeljnim načelom varstva pravic strank (tretji odstavek 7. člena ZUP) nalaga tako izbiro načina in sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, a da se z njim doseže namen izvršbe. Iz sodne prakse izhaja, da mora ob upoštevanju teh dveh kriterijev upravni organ navesti razloge, s katerimi obrazloži izbiro načina izvršbe.
Ker je namen določbe 160. člena ZDavP-2 enak kot namen določbe 102. člena ZIZ, torej dolžniku zagotoviti minimalne pogoje za življenje, sodišče zaključuje, da kolikor so akontacije dohodnine plačane iz naslova denarnih prejemkov, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, v primeru vračila le-teh tudi za te veljajo omejitve izvršbe, določene v tem predpisu.
davčna izvršba - izvršilni naslov - ugovor zoper izvršilni naslov
S pritožbo zoper sklep o izvršbi po določbi sedmega odstavka 157. člena ZDavP-2 ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova in zato tovrstnih ugovorov tudi v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost sklepa o izvršbi, ni mogoče uveljavljati.
sorazmernost posega - pravica do doma - odlog izvršbe - dovolitev izvršbe - obseg sodne presoje
Sodno varstvo zaradi morebitne nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v pravico do doma ves čas od izdaje izpodbijanega sklepa zagotovljeno v postopku odloga izvršbe. Ureditev, po kateri je obseg sodne presoje v postopku dovolitve izvršbe omejen na materijo iz 290. člena ZUP in na način izvršbe (členi 296 do 300 ZUP), tako ni v nasprotju z Ustavo in EKČP.
davčna izvršba - izvršilni naslov - ugovor zoper izvršilni naslov
V postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnih naslovov po vsebini, saj so zoper le-te predvidena druga pravna sredstva, ki jih je tožeča stranka tudi izkoristila. Sodišče torej v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnega naslova, zato tudi sodišče pri presoji izdanega sklepa o izvršbi ne sme presojati vpliva nemožnosti plačevanja prispevkov zaradi ukrepov COVID, še manj pa, da bi imelo pravico prispevke odpisati, kot to predlaga tožeča stranka v tožbi.
ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2. ZDavP-2 člen 2, 2/3.
davčna izvršba - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek
V predmetni zadevi je izpodbijan sklep o davčni izvršbi, ki je izdan v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj se da stanje zadeve ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ in zato ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi.