davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - tožbena novota
Glede na ugovor tožnika, da dolg še ni dospel v plačilo, je drugostopenjski organ spremenil izrek izpodbijanega sklepa tako, da je v njem spremenil datume dospelosti, ter s tem ravnal skladno z določbami ZDavP-2 o davčni izvršbi na druge denarne terjatve dolžnika, saj so bile davčnemu dolžniku zarubljene terjatve, za katere ni sporno, da dospejo v plačilo prej kot v enem letu od prejema sklepa. Da je bil kateri od obrokov že plačan, pa tožnik v ugovoru ni navajal in zato ta tožbena navedba pomeni tožbeno novoto v smislu 3. odstavka 20. člena ZUS-1.
ZDavP-2 člen 125, 125/2, 126, 126/4, 418, 418/1, 418/2.
davčna izvršba - za odločanje relevantni predpis - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - relativni zastaralni rok - začetek teka relativnega zastaralnega roka - absolutni zastaralni rok
Sklep o davčni izvršbi, izdan 11. 8. 2008, je pravilno oprt na določbe ZDavP-2, ki so veljale oziroma ki so se uporabljale v času odločanja na prvi stopnji. Tožnica se v tem oziru neutemeljeno sklicuje na določbo 2. odstavka 418. člena ZDavP-2. Pri tem namreč zmotno enači postopek odmere dohodnine in postopek davčne izvršbe, ki sta samostojna, ločena postopka. V obravnavani zadevi gre za zadevo davčne izvršbe, zato je sklicevanje na pravna sredstva, vložena v postopku odmere dohodnine, torej v drugi zadevi, nerelevantno.
V času izdaje izpodbijanega sklepa veljavne določbe ZDavP-2 je treba uporabiti tudi glede zastaranja, ker ta zakon posebnih prehodnih določb v zvezi z uporabo instituta zastaranja ne vsebuje.
V obravnavanem primeru se izvršuje odločba o odmeri dohodnine z dne 6. 2. 2002, ki je postala izvršljiva dne 27. 3. 2002. S tem dnem je glede pravice do izterjave davka začel teči 5-letni relativni zastaralni rok iz 2. odstavka 125. člena ZDavP-2.
Določbo 4. odstavka 126. člena ZDavP-2 je treba razumeti v smislu, da je v zvezi z zastaranjem pravice do izterjave davka relevantno, kdaj je prvič začelo teči zastaranje glede te pravice in kdaj je prvič začelo teči zastaranje glede pravice do odmere davka.
ZDavP-2 člen 146, 146/1. ZUP člen 224, 290, 290/4, 291, 291/2.
upravna izvršba - davčna izvršba - izvršba nedavčne denarne obveznosti - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - zavrženje predloga za izvršbo
Skladno s 1. odstavkom 146. člena ZDavP-2 je odločba izvršilni naslov le, če je opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Obstoj izvršilnega naslova pa predstavlja procesno predpostavko za izdajo sklepa o davčni izvršbi.
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva - denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo - prednost dospele davčne obveznosti - v ustrezen register vpisana zastavna pravica
Evidenca o zagotavljanju prednostnega vrstnega reda po ZIZ, ki jo interno sestavlja banka sama, ne ustreza pojmu ustreznega registra iz drugega odstavka 94. člena ZDavP-2.
davčna izvršba - odpis davčnega dolga - vloga za odpis davčnega dolga
Po določbah ZDavP-2 vloga za odpis davčnega dolga ni ovira za začetek in vodenje davčne izvršbe. Oviro predstavlja le odločitev davčnega organa, da dolg odpiše.
ZBPP člen 24, 34. ZIZ člen 52. ZUS-1 člen 64, 64/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - rubež denarnih sredstev dolžnika pri banki - odškodninska odgovornost banke - rok za izdajo upravne odločbe v ponovljenem postopku
Sam način izvršitve sklepa o izvršbi s strani banke ne more predstavljati protipravnega ravnanja kot enega izmed pogojev potrebnih za uveljavljanje odškodninske odgovornosti.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika
Tožnik tekom postopka ni predložil nobenih dokazil za svoje trditve, zato je imel prvostopenjski organ zadostno dejansko in pravno podlago, da je za poplačilo neplačanih davčnih obveznosti z izvršbo posegel tudi na terjatev, ki jo ima davčni dolžnik do tožnika na podlagi "Prodajne pogodbe z dne 15. 6. 2010".
ZKGZ člen 22, 22/2, 25b, 25b/1, 25b/2, 25b/3. ZDavP-2 člen 143, 157.
Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - neplačilo prispevka - davčna izvršba - izvršilni naslov - ničnost odločbe
V izvršilnem postopku, ki je samostojen postopek, ugovorov, ki se nanašajo na samo odmero prispevka, ni več mogoče uspešno uveljavljati. Prav tako v tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora ničnosti odmernih odločb. Postopek odmere zborničnega prispevka in postopek izvršbe sta namreč dva ločena postopka, ne glede na to, da je za odločanje o obeh pristojen isti upravni organ prve stopnje.
V izvršilnem postopku ugovorov, ki se nanašajo na samo odmero prispevka, ni več mogoče uspešno uveljavljati. Prav tako v postopku, ki se nanaša na izvršbo, ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora ničnosti odmerne odločbe.
davčna izvršba - izterjava neplačanega RTV prispevka - izvršba na denarne prejemke - ugovor izvršljivosti - vročitev odločbe
Da je bila tožniku odločba, ki se izvršuje, pravilno vročena na naslovu, čeprav tam v času vročitve ni več opravljal podjetniške dejavnosti, izkazuje podpis na vročilnici odločbe, za katerega tožnik v postopku ne trdi, da ni njegov.
stečaj samostojnega podjetnika posameznika - dohodnina - izpodbijanje izvršilnega naslova - davčna izvršba - dohodek iz opravljanja dejavnosti
Pri dohodnini gre za davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo in torej za obveznost osebne narave. To velja tudi v primeru, ko dohodek, ki je vir dohodnine, predstavlja dohodek iz opravljanja dejavnosti. V takšnem primeru se pravne posledice stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom kot gospodarskim subjektom, ki je bil zaključen po ZFPPIPP oziroma ZPPSL, ne raztezajo na obveznosti, ki so povezane z davčnim zavezancem kot fizično osebo v zvezi z obveznostjo iz naslova dohodnine. Zato je pravilno stališče obeh davčnih organov, da s stečajem tožnika kot samostojnega podjetnika njegova obveznost iz naslova neplačane dohodnine, odmerjene z izvršljivo odločbo, ni prenehala.
V zvezi z ugovorom, da tožnik ne more biti zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče, je že drugostopenjski organ pojasnil, da gre pri tem smiselno za ugovor, s katerim se v postopku davčne izvršbe izpodbija izvršilni naslov, kar pa, skladno z določbo 157. člena ZDavP-2, ni dopustno.
upravna izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - odredba
Z odredbami, ki se predlagajo v izvršbo, se ne odloča o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke in torej ne gre za konkreten upravni akt, ki se izvršuje v upravni (davčni) izvršbi, temveč gre, ne le po nazivu, temveč tudi po vsebini, za izvedbeni akt - finančni nalog, s katerim je minister zgolj odredil izplačilo (z odločbo in pogodbo) dodeljenih zneskov. Pri tem gre za dodelitev iz sredstev, ki so bila že na podlagi zakona (2. odstavka 82. člena ZMed) predvidena za določen namen in s tem izločena iz sredstev tožeče stranke, ki jih zato ne more šteti za svoja. Takšno stališče je zavzelo tudi že Vrhovno sodišče. Čim je tako in odredbe niso odločbe, pa ni podan izvršilni naslov iz 146. člena ZDavP-2, s tem pa ni izpolnjena formalna predpostavka za dopustnost izvršbe.
prisilna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovor izvršljivosti
Ker se s sklepom o dovolitvi izvršbe ugotavlja izvršljivost izvršilnega naslova, izvršljivost izvršilnega naslova pa je tudi predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je mogoče izvršbo dovoliti, je ta okoliščina lahko predmet presoje v upravnem sporu.
izvršba - izvršba po drugi osebi - plačilo stroškov izvršbe
Tožeča stranka s trditvijo, da ni prejela pogodbe, sklenjene med prvostopnim organom in izvajalcem del, ne more biti uspešna. Tožeča stranka ni stranka tega pogodbenega razmerja, s cenami določenimi po predmetni pogodbi pa je tožeča stranka seznanjena z izpodbijano odločbo, tudi glede tega pa tožeča stranka nobenih konkretnih ugovorov ni postavila.
Ker so po določbah ZDavP-2 (87. člen) izvršljive že prvostopenjske odmerne odločbe, odločitev druge stopnje oziroma vložene pritožbe, na katere se sklicuje tožeča stranka, niso bistvene, saj ne ovirajo izvršitve in s tem izdaje sklepa o davčni izvršbi.
Brez pravne podlage je tudi tožbeni ugovor o prepovedi davčne izvršbe zoper mladoletno osebo. Ne iz splošnih določb ZDaP-2 in ne iz tistih določb, ki se nanašajo na davčno izvršbo, namreč kaj takega ne sledi. Seveda pa tožnica kot mladoletna oseba lahko nastopa v postopku, tudi v postopku davčne izvršbe, le po zakonitih zastopnikih, to je svojih starših.
Davčni organ je po zakonu upravičen zarubiti tiste terjatve davčnega dolžnika, ki so v času izdaje sklepa o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika nesporni, kar izhaja iz poslovnih knjig in listin. V obravnavanem primeru tožnik glede terjatev davčnega dolžnika do njega ni izkazal, da bi te terjatve v času pred izdajo izpodbijanega sklepa prerekal ali poravnal. Morebitno tožnikovo pričakovanje nadaljnjih kompenzacij oz. pobotov pa na zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog upravne izvršbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba, s katero je bil zavrnjen predlog za odlog upravne izvršbe, je po svoji vsebini sklep, četudi ima naziv odločbe, ker se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Takšno obveznost tožeče stranke je vseboval že izvršilni naslov, to je inšpekcijska odločba.