upravna izvršba - upravna izvršba denarnih obveznosti - upravna izvršba na predlog upnika - stroški upravne izvršbe - stranke z nasprotujočimi si interesi
V zadevi gre za upravno izvršbo denarnih obveznosti, ki jo po določbi 2. odstavka 289. člena ZUP opravlja davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti. Obenem gre za izvršbo, ki se ne opravlja uradoma, temveč v interesu in na predlog upnika zoper dolžnika, torej za postopek, v katerem sta udeleženi dve stranki z nasprotujočimi si interesi. Postopek davčne izvršbe je določen v tretjem delu ZDavP-2 in (le) po tem delu ZDavP-2 odloča davčni organ, ko opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti (156. člen ZdavP-2). Po določbi 152. člena ZDavP-2 plača dolžnik vse stroške davčne izvršbe (1. odstavek). V primeru izterjave obveznosti iz 156. člena tega zakona nosi vse stroške neupravičene izvršbe predlagatelj izvršbe. Navedene določbe se po presoji sodišča (zlasti ob upoštevanju 114. člena ZUP) v primeru, kot je obravnavani, nanašajo na vse stroške davčne izvršbe, tako stroške davčnega organa, kot tudi stroške v postopku udeleženih strank – upnika in dolžnika.
asistenca policije sodnemu izvršitelju - drugo sodno varstvo
Iz tožbenih navedb in podatkov ter dokazov, ki jih je posredovala tožeča stranka izhaja, da so vsa očitana dejanja tožene stranke, s katerim naj bi se poseglo v njene ustavne pravice, povezana z izvršilnim postopkom, v katerem ima tožeča stranka na podlagi 1. odstavka 52. člena ZIZ v celoti zagotovljeno tudi varstvo ustavnih pravic (125. člen in 4. odstavek 15. člena Ustave RS). ZIZ namreč ne vsebuje določbe, po kateri bi bilo varstvo ustavnih pravic v sodnem izvršilnem postopku izključeno.
ZDavP člen 42, 44. ZUP člen 163, 179, 290, 163, 179, 290.
prisilna izterjava
Gre torej za odločanje na podlagi 4. odstavka 44. člena Zakona o davčnem postopku. V takem primeru je davčni organ pristojen zgolj za izterjavo obveznosti po izvršljivem izvršilnem naslovu. Zato davčni organ ni pristojen pregledovati, ali je potrditev izvršljivosti, ki jo mora v skladu z 290. členom ZUP opraviti organ, ki je izvršilni naslov izdal, pravilna, temveč mora davčni organ šteti, da je potrditev izvršljivosti potrdilo v smislu 179. člena ZUP in šteti okoliščine, ki so v takem potrdilu, v skladu s 163. členom ZUP, za dokazane.
URS člen 156, 157, 120/2, 153, 153/3, 49, 49/3, 120, 15, 15/1, 15/4, 3, 3/2, 14, 156, 157, 120/2, 153, 153/3, 49, 49/3, 120, 15, 15/1, 15/4, 3, 3/2, 14. ZUS člen 34/1-4, 1, 1/3, 34. ZIZ člen 290/2, 283/5, 283/6, 290, 281/1-5, 283, 283/1, 7, 7/3, 281, 7, 281/1-5, 281, 7/3, 283/5, 283/1, 283, 290/2, 290, 283/6. Pravilnik o vsebini, programu in načinu opravljanja izpita za izvršitelja člen 4, 4/1, 4, 4/1.
diskrecijsko odločanje - načelo zakonitosti
Ker je drugo-tožeča stranka v tožbi uveljavljala varstvo človekove pravice do enakosti pred zakonom, ima to z vidika vprašanja aktivne legitimacije za posledico, da možnost sodnega varstva (ustavne) pravice za drugo-tožečo stranko ni vezana (samo) na ureditev v ZIZ v zvezi z ZUS, ampak je treba upoštevati tudi določilo 1. in 4. odstavka 15. člena Ustave v zvezi z določilom 157. člena Ustave oziroma 3. odstavka 1. člena ZUS. Ob upoštevanju načela subsidiarnosti sodnega varstva pravic v upravnem sporu in odločbe Ustavnega sodišča v zadevi Up-547/04-21 z dne 3. 3. 2005 je sodišče v konkretni zadevi štelo, da je drugo-tožeča stranka na podlagi Ustave aktivno legitimirana za varstvo pravice do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji glede na imenovanje izvršitelja AA. Nedvomno in nesporno izpodbijana odločitev tožene stranke očitno ne posega v pravico drugo-tožeče stranke glede njenega dostopa do izvajanja službe izvršbe v ožjem pomenu, ker je drugo-tožeča stranka pridobila službo izvršitelja. Po presoji sodišča ima različna ureditev vstopa v omenjeno službo in pogojev za opravljanje te službe pravilno procesno-pravno podlago v odločitvi zakonodajalca, da program za izpit izvršitelja predpiše minister za pravosodje (5. točka 1. odstavka 281. člena ZIZ), kar pomeni tudi, da gre za dovolj določno zakonsko pooblastilo ministru, da določi izpit za izvršitelja po programu, ki ga določi minister. Dostop do delovnega mesta oziroma službe pa je treba razlagati širše in sicer, da ne gre samo za prepoved diskriminacije v postopku kandidiranja za posamezno službo, ampak tudi za prepoved diskriminacije v zvezi s pogoji za opravljanje službe, ki imajo neposreden vpliv na nadaljnje opravljanje oziroma prenehanje opravljanja službe. V zvezi s tem vidikom dostopa do predmetne službe pa tožnik (ničesar) ne zatrjuje, da bi bil diskriminiran glede na imenovanje AA.