ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 112, 112/1, 274, 274/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Dokončna odločba je bila tožnici vročena dne 17. 10. 2014. Rok 30 dni za vložitev tožbe se je iztekel v ponedeljek dne 17. 11. 2014. Sodišče je tožbo prejelo 20. 11. 2014. Tožnica je zamudila 30-dnevni rok za vložitev tožbe, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).
POGODBENO PRAVO – JAVNI ZAVODI – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0073517
ZZVZZ člen 63, 63/1, 63/2, 65, 65/3, 67, 68.
sklep vlade – učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje – sprejem Splošnega dogovora – sprememba splošnega dogovora s sklepom vlade – pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev – sprememba planske letne vrednosti programa s sklepom vlade – načelo funkcionalne zakonitosti
Sprejem aneksa k splošnemu dogovoru brez spremembe pogodbe ne more vplivati na pogodbeno dogovorjene obveznosti toženca, saj se Splošni dogovor ne uporablja neposredno za urejanje odnosov, ki so v pogodbi že izrecno urejena. Drugi odstavek 63. člena ZZVZZ, po katerem Vlada odloči o spornih vprašanjih, namreč ureja le situacijo, ko ne pride do soglasja glede izhodišč do konca decembra za naslednje leto. Gre za zakonsko pooblastilo Vladi, da uredi izhodišča, o katerih se partnerji v javnem zdravstvu niso dogovorili (glej sklep I U 178/2012). Le v tem primeru dogovor nadomesti sklep Vlade. Citirano zakonsko določilo torej Vlado pooblašča le za odločanje o spornih vprašanjih, ki se nanašajo na izhodišča za sklepanje pogodb, torej le pri oblikovanju izhodišč za pripravo dogovora za naslednje leto, ne pa tudi za spremembe že sprejetega Splošnega dogovora oziroma za spremembo že sklenjenih pogodb. ZZVZZ namreč Vlade ne pooblašča, da bi s sprejetim sklepom posegla v pravice in obveznosti partnerjev v javnem zdravstvu oziroma v pravno urejeno razmerje med pravdnima strankama.
Pritožbeno sodišče pa ne pritrjuje materialno pravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da je lahko vprašanje, ali je k nesreči prispeval tudi sam delavec, samo predmet regresnega zahtevka toženke do delavca, zaradi česar se toženka ne more razbremeniti svoje odgovornosti s trditvami v smeri, da naj bi bil delavec sokriv za nastanek škode. Kot je že poudarilo Vrhovno sodišče RS
v zadevah III Ips 122/2011 in III Ips 1/2014 z dne 25. 2. 2014 mora sodišče v primeru, če delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi njegov delavec, ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. Določila prvega odstavka 86. člena ZZVZZ o povrnitvi škode ni mogoče razumeti samo na
podlagi besedne razlage, ampak je potrebno upoštevati tudi sistemsko razlago, torej tako, da se upošteva njeno mesto v pravnem sistemu.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Pri tožniku od spornega dne dalje bolniški stalež iz zdravstvenih razlogov ni več indiciran. Zato je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih posamičnih upravnih aktov glede zaključenega bolniškega staleža s spornim dnem utemeljeno zavrnjen.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0081949
URS člen 154. OZ člen 82. člen 63, 65.
veljavnost predpisov in njihovo objavljanje – avtonomno materialno pravo – splošni dogovor – aneks k splošnemu dogovoru – časovna veljavnost aneksa – začetek učinkovanja aneksa
Aneks št. 1 predstavlja avtonomno materialno pravo strank, saj ne gre za predpis oziroma drug splošen pravni akt, za katerega veljavnost je sicer potrebna predhodna objava.
Glede na jasno določilo Aneksa št. 1, ki časovno veljavnost Aneksa št. 1 veže na dan sprejema s strani partnerjev, odločitve arbitraže oziroma na dan sprejetja sklepov na Vladi RS, je tožena stranka zavezana k doplačilu za dodatni storitvi od sprejetja Aneksa št. 1. S pogodbo namreč stranki določita svoje pravice in obveznosti, zato pogodbene določbe zanju pomenijo avtonomno materialno pravo, po katerem mora sodišče v primeru spora odločiti o njunih zahtevkih.
ZPP člen 98, 98/1, 98/2, 98/4, 108, 108/5. ZDSS-1 člen 73, 73/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje tožbe - pooblastilo
Tožnikova pooblaščenka kljub pozivu sodišča, ni predložila niti pooblastila za vložitev tožbe niti dokončne odločbe, zoper katero je bila vložena tožba. Zato je tožba zakonito zavržena (5. odstavek 108. člena ZPP oziroma 4. odstavek 98. člena ZPP).
Iz odločb imenovanega zdravnika izhaja, da je bil tožnik (invalid III. kategorije) v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu, ne da bi bila pri tem določena 4 urna časovna omejitev. Zato ni dejanske podlage za obračun in izplačilo nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo le za 4 ure dnevno, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka.
ZPIZ-2 člen 11, 25, 25/1, 25/2, 149, 149/1, 411. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
lastnost zavarovanca - prostovoljna vključitev - brezposelna oseba - osnova za plačilo prispevkov - znižano plačilo prispevkov
Zavarovanci, ki do 31. 12. 2012 niso bili zavarovani na podlagi 7. alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 kot brezposelne osebe, vpisane v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje, in tudi po 1. 1. 2013 ne na tej, ampak na drugi podlagi, so morali vložiti posebno zahtevo in v postopku dokazati, da so bili na dan 31. 12. 2012 kot brezposelne osebe vpisani v katero izmed evidenc pri zavodu za zaposlovanje in bi tako lahko bili prostovoljno zavarovani na podlagi 7. alineje 34. člena ZPIZ-1. Takšno zahtevo pa so morale vložiti do 7. 6. 2013. Tožnik tega ni storil, saj je vlogo za spremembo šifre vrste zavarovanja vložil po tem datumu. Ker je zamudil rok za vložitev zahteve, je toženec njegovo vlogo s sklepom pravilno zavrgel (3. točka prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z 11. členom ZPIZ-2).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081447
ZZVZZ člen 86, 87, 87/1. ZVZD člen 5, 5/3. OZ člen 171, 171/1. ZPP člen 286, 286/2.
načelo kontradiktornosti – nepotreben dokaz – zavrnitev dokaznega predloga – nesreča pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – predpostavke odškodninske odgovornosti – povrnitev škode – vzročna zveza – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca – zdravstveno zavarovanje – regresni zahtevek – skrbnost delodajalca – soprispevek oškodovanca
Tožnica nima pravnega interesa, da bi zahtevala izvedbo dokazov, ki jih je predlagala nasprotna stranka.
Bistveno za odškodninsko odgovornost delodajalca po 87. členu ZZVZZ je, da je škoda, ki je nastala tožnici, posledica opustitve izvajanja ukrepov varstva pri delu, ki jih je dolžna izvajati toženka, in da je izkazana vzročna zveza med opustitvijo ukrepov iz varstva pri delu in nezgodo delavca.
Sodišče je dolžno v tem konkretnem postopku upoštevati dejstvo, da je nezgoda lahko (v celoti) posledica malomarnosti oškodovanca oziroma nesrečnega naključja, ne pa računati s tem, da bo delodajalec v primeru delavčevega (so)prispevka vtoževano odškodnino terjal v posebnem, regresnem postopku.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - pravnomočna odločba - pritožba - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Prepozno uveljavljanje rednega pravnega sredstva zoper prvostopenjski posamični upravni akt ima za posledico, da ta v upravnem postopku postane dokončen in pravnomočen. Pravnomočna je odločba imenovanega zdravnika, po kateri je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, od določenega dne dalje pa zmožen za delo v skladu s preostalo delovno zmožnostjo po odločbi ZPIZ-a. Zoper pravnomočne posamične upravne akte sodno varstvo ni dopustno. Zato bi tožnikovo tožbo v delu zahtevka na odpravo te pravnomočne odločbe moralo zavreči že sodišče prve stopnje. Po 75. členu ZDSS-1 je namreč potrebno tožbo zavreči tudi tedaj, ko je izpodbojna tožba vložena proti posamičnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni bilo izčrpano redno pravno sredstvo, ker je bilo vloženo prepozno.
Prve razpisane glavne obravnave se ni udeležila nobena stranka. Enako se je zgodilo tudi na ponovno razpisanem naroku, na katerega ni pristopil tožnik, niti tožena stranka. Takšen izostanek obeh strank ima za posledico, da se šteje tožba za umaknjeno (čl. 28/3 ZDSS-1).
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - administrativni stalež - zavrženje tožbe
Določba zadnjega stavka 244. člena POZZ, ki se glasi: „če imenovani zdravnik ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej“, pride v poštev v tistih primerih, ko osebni zdravnik zaradi nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katerega je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, ugotovi začasno zadržanost od dela, imenovani zdravnik pa se s tako ugotovitvijo ne strinja. V takem primeru gre za izjemo, ko je za odločanje o začasni zadržanosti od dela pristojen imenovani zdravnik, to pa lahko ugotavlja tudi osebni zdravnik, ki pa mora zavarovanca še isti dan napotiti na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Imenovani zdravnik lahko potrdi ugotovitev osebnega zdravnika, če pa ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej. V danem primeru osebni zdravnik ni odločil in tudi ni bil pristojen za odločanje o začasni zadržanosti tožnice od dela zaradi iste bolezni oziroma zdravstvenega stanja po spornem datumu niti ni tožnice napotil isti dan na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Zaradi (formalnih) napak osebnega zdravnika zavarovanec ne more pridobiti pravic, za katere ni dejanske podlage.
Tožnica se zoper odločbi, s katerima je bilo odločeno, da je od določenega dne dalje dalje zmožna za delo, ni pritožila, zato je potrebno tožbo v tem delu zavreči.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - brezposelna oseba - nadomestilo plače - interventni ukrepi
ZUJF, ki je začel veljati 31. 5. 2012 je v 90. členu črtal 4. odstavek 9. člena ZUTD, ki je določal pravico prejemnikov denarnega nadomestila iz zavarovanja za brezposelnost, da med začasno nezmožnostjo za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki traja več kot 30 dni, prejemajo nadomestilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tožnik je bil na dan 9. 1. 2014, ko je bil vložen nov predlog imenovanemu zdravniku za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo, obvezno zavarovan kot prejemnik denarnega nadomestila pri Zavodu RS za zaposlovanje. Ker je tedaj že veljal ZUJF, ni bilo več pravne podlage za priznanje pravice do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 237, 239, 244.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - sodba na podlagi pripoznave
Drugi tožnik je bil v spornem času zmožen za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno zaradi bolezni. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil v tem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni poln delovni čas, in ne le 4 ure dnevno, zakonito zavrnjen.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov - sprememba predpisa - ambulantno zdravljenje - napotnica
Za ambulantno zdravljenje v tujini ni potrebna predhodna odobritev tožene stranke. Vendar pa se zavarovanec za pregled pri specialistu v nobenem primeru, ne doma in ne v tujini, ne more odločiti sam. Za to mora imeti napotnico osebnega oziroma izbranega zdravnika. Tožnica je pregled pri specialistu v tujini opravila, ne da bi za to imela napotnico osebnega zdravnika. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na povračilo stroškov opravljenega pregleda utemeljeno zavrnilo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 227. URS člen 50, 51, 51/1. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
zdravljenje v tujini - odločba ustavnega sodišča - pravila
Tožnica zahteva povrnitev stroškov zdravljenja v tujini za obdobje od februarja 2008 do zaključka zdravljenja. Podlago za odločitev predstavlja določba 2. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ, po kateri je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v tujini najmanj v višini 95 % vrednosti zdravljenja. Ker določbe prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, ki določa dodatne pogoje in omejitve, prav tako pa tudi določba 227. člena POZZ, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, zaradi ugotovljene neustavnosti ni mogoče uporabiti, velja zgolj zakonsko določena pravica do povračila stroškov zdravljenja v tujini brez dodatnih pogojev in omejitev.
bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka
Tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka tožnika nedvoumno in brezpogojno. Tožbeni zahtevek tožnika je pripoznala zgolj z navedbo, da je bil tožnik v obdobju od 20. 8. 2014 do 24. 8. 2014 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu, od 25. 8. 2014 pa mu je odprt nov bolniški stalež zaradi bolezni. Tožnik je tožbeni zahtevek v tožbi, glede začasne nezmožnosti za delo, oblikoval drugače, širše, kakor ga je pripoznala toženka, saj je zahteval, da se ugotovi, da je začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu od 20. 8. 2014 dalje. Zato bi sodišče prve stopnje lahko izdalo le delno sodbo na podlagi pripoznave v skladu s 314. členom ZPP, saj je bil le del tožbenega zahtevka zaradi pripoznave zrel za končno odločbo.