Odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ni vselej pogojena s predhodno odreditvijo hišnega pripora - sodišče tudi ni dolžno tega posebej utemeljevati, saj je dolžno pretehtati, da je poseg nujen, ker varnosti ljudi ni mogoče zagotoviti z blažjimi sredstvi ter da je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
Če je pritožba, ki jo vloži pooblaščenec odvetnik, naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču, takega ravnanja pooblaščenca ni mogoče šteti za očitno pomoto v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - obramba obdolženca - pravice obdolženca - zaslišanje obdolženca
Če obdolženec v postopku o prekršku pred izdajo sodbe ni bil zaslišan, je razen v položajih iz drugega odstavka 69. člena ter prvega odstavka 129. a člena ZP-1 podana bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 371, 377, 378. OZ člen 99, 99/3.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – opredelitev vrednosti spornega predmeta – nediferencirana vrednost spornega predmeta – izpodbojnost – pravica zahtevati razveljavitev pogodbe – prenehanje pravice
V obravnavani zadevi je tožeča stranka navedla le eno vrednost spornega predmeta (5.000.000 SIT). Vrednosti podredno uveljavljanega zahtevka (šlo je za začetno kumulacijo) ni navedla. Pri tovrstni kumulaciji zahtevkov navedba le ene vrednosti spora ne zadošča, saj se ta ne more nanašati tako na primarni kot tudi na podrejeni tožbeni zahtevek, temveč kvečjemu le na primarno postavljeni zahtevek.
Tožnik ob vložitvi revizije njenega obsega ni omejil le na izpodbijanje odločitve o podrednem zahtevku, zato je Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti preizkusilo tudi uporabo materialnega prava glede odločitve o primarnem tožbenem zahtevku na ugotovitev pravne neveljavnosti sklenjene pogodbe. Pri tem je ugotovilo, da je določba tretjega odstavka 99. člena OZ pravilno uporabljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov – uslužbenec pristojnega sodišča kot priča v postopku
Okoliščina, da je ena od ključnih prič, ki jih je v svojo obrambo predlagal toženec, zaposlena na civilnem oddelku sodišča, pred katerim teče konkretni postopek, je dejstvo takšne narave, da predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Sama zavrnitev dokaznih predlogov v enem stavku še ne pomeni, da sodba nima ustrezne obrazložitve. Dodatno zato, ker sta bila obsojenčev zagovornik in obsojenec na predzadnjem naroku glavne obravnave izrecno opozorjena na zavlačevanje in sta pozvana k morebitnim predlogom za izvedbo dokazov, izjavila, da jih nimata.
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
O dopustitvi revizije odloča Vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke za dopustitev revizije in predlogu priloženih listin. S predlogom in prilogami mora biti izkazana tudi vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki predstavlja procesno predpostavko za dopustitev revizije (četrti odstavek 367. člena ZPP). Zgolj predlagateljeva trditev o relevantni vrednosti spora zato ne zadošča, saj bi sicer predlagatelj lahko konstruiral situaciji ustrezno vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v vseh tistih primerih, kadar ta ni razvidna iz odločbe pritožbenega sodišča.
Čeprav ZKP ne določa, da bi morala biti zahteva za varstvo zakonitosti obrazložena, pa je glede na strogo določene meje preizkusa zahteve jasno, da ne zadošča, da vložnik zahteve navede samo zakonske razloge iz prvega odstavka 420. člena ZKP, temveč mora konkretno navesti, v čem naj bi bile kršitve zakona.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – škoda tretjega – solidarna odgovornost
Pravilna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da imetnik enega od več v prometni nesreči udeleženih motornih vozil proti oškodovancem, ki niso imetniki motornih vozil, ne more uveljavljati ugovora, da ni kriv. V razmerju do oškodovanca namreč ni pomembno, ali je morda kateri izmed imetnikov motornega vozila izključno kriv za nastalo škodo. Brez nevarnega obratovanja obeh motornih vozil do prometne nesreče sploh ne bi prišlo - zato je proti oškodovancu vsak imetnik motornega vozila vselej vsaj deloma odgovoren za škodo. Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da je tak ugovor lahko upoštevan le v morebitnem postopku med samima dvema imetnikoma motornega vozila, torej v regresni pravdi po 208. členu ZOR.
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 424, 424/1. KZ člen 240, 240/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - obrazložitev - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Čeprav premoženjska korist ni element obravnavanega kaznivega dejanja, to ne omejuje sodišča, da ne bi sprejelo dokaznega zaključka o razlogih za ravnanje (motivu) storilca tega kaznivega dejanja.
Pri sodnem odrejanju pripora se presojo, ali je pripor primeren ukrep za dosego želenega cilja (v obravnavanem primeru odpravo ponovitvene nevarnosti), izpusti, saj jo je opravil že zakonodajalec s tem, ko je pripor določil kot enega izmed ukrepov, s katerim se ta nevarnost lahko odpravi.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-5. ZVCP-1 člen 115, 115/7. ZPrCP člen 28, 28/5.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis – uporaba milejšega zakona
Če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, mora sodišče pri odločanju o storilčevi zahtevi za sodno varstvo uporabiti zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.
Pravica do obrambe bi bila kršena, če sodišče ne bi izvedlo pravno relevantnih dokazov, pri čemer mora obramba obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti.
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da v primeru subjektivne kumulacije zahtevkov, njihove vrednosti ni mogoče kumulirati pri izračunu vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki je odločilna za dovoljenost revizije.
ZKP člen 258, 340, 371, 371/2, 420, 420/2. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe – dokazni predlog – odločanje o dokaznem predlogu – utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga – izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca – branje zapisnikov o prejšnjem zaslišanju prič
Če obramba poda soglasje za branje zapisnika zaslišanja priče, se s tem ne odreče morebitnemu predlogu, da jo sodišče v nadaljevanju postopka na glavni obravnavi neposredno zasliši.
URS člen 22. ZDen člen 1, 32, 32/1, 54, 56, 57, 59, 88. ZLNDL člen 3. ZPP člen 339, 339/2-14.
lastninska pravica na nepremičnini – denacionalizacija -poseg v pravnomočno odločbo upravnega organa – odločba Ustavnega sodišča
Vrhovno sodišče je v ponovnem postopku zoper razveljavljeno odločbo II Ips 705/2007 upoštevalo oceno Ustavnega sodišča glede nedopustnosti poseganja v pravnomočno odločbo upravnega organa v konkretnem primeru, kar narekuje zavzetje enakega stališča tudi v predmetni zadevi.
zaplemba premoženja - odškodnina za zaplenjeno premoženje - dejanska raba zemljišč v času zaplembe – višina odškodnine
Pravilno je naziranje revidentke, da je ugotovitev dejanske rabe spornih zemljišč v času zaplembe odločilna za pravilno in zakonito določitev odškodnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča – sodni zaostanki
Tudi v tistih zadevah, kjer je bila zaradi preobremenjenosti določenega sodišča pristojnost v nekaterih zadevah prenesena na drugo sodišče s sklepom predsednika višjega sodišča, ni izključeno, da se v utemeljenih primerih iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (nadalje ZPP) pristojnost prenese nazaj na prejšnje stvarno pristojno sodišče.
kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija - stek kaznivih dejanj - navidezni stek - velika tatvina – nedovoljena proizvodnja ali promet orožja ali eksploziva
Zakonska dejanska stanova kaznivih dejanj velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 in nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po prvem odstavku 307. člena KZ-1 (tako v primeru hrambe kot protipravne pridobitve) se ne prekrivata, zaradi česar med tema kaznivima dejanjema ni razmerja specialnosti.
ZP-1 člen 2, 22, 22/3, 22/5. ZVCP-1 člen 235, 235/5. ZPrCP. URS člen 28.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – imetnik vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja osnovni poklic – poklicni voznik – meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega zakona
Sodišče mora ob odločanju uporabiti tisti materialni predpis, ki je veljal v času storitve prekrška, razen če je kasnejši predpis za storilca milejši.
Določba petega odstavka 235. člena ZVCP-1 je materialnopravne narave, sedaj veljavna ureditev v ZP-1 in ZPrCP pa podobne določbe ne pozna.