načelo vestnosti in poštenja - zloraba procesnih pravic – zavlačevanje postopka – kaznovanje stranke v postopku – denarna kazen - vlaganje pravnih sredstev – izpodbijanje procesnih sklepov sodišča s pritožbami
V postopku izvršbe se zaradi izpodbijanja sklepov višjega sodišča o pritožbi še niso začela obravnavati za postopek izvršbe relevantna vprašanja. Dolžnik se je namreč zoper sklepe sodišča druge stopnje pritožil že trikrat kljub temu, da mu je bilo vsakič najprej v sklepu prve in nato še sklepu druge stopnje pojasnjeno, da zoper tak sklep pritožba ni dovoljena. Takšno ravnanje vodi k nedopustnemu zavlačevanju postopka in obravnavanju ter pojasnjevanju enih in istih procesnih vprašanj, kar je višje sodišče utemeljeno opredelilo kot zlorabo procesne pravice in jo sankcioniralo z denarno kaznijo.
kmetijstvo – molk drugostopenjskega organa – predložitev dokazil - poziv na dopolnitev tožbe – dokazno breme
Dokazno breme izpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa je na strani tožnika, ki mora ob vložitvi tožbe oziroma najpozneje v roku, ki mu ga postavi sodišče v pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe, predložiti sklep prvostopenjskega organa, dokazilo, da je zoper ta sklep vložil pritožbo in dokazilo o vložitvi zahteve drugostopenjskemu organu, da o njegovi pritožbi odloči v nadaljnjih sedmih dneh, ter tudi izkazati, da je pred vložitvijo tožbe ta rok potekel.
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 169, 169/1, 169/2, 169/3. URS člen 15, 39.
EKČP člen 10.
kršitev kazenskega zakona - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - svoboda izražanja - uresničevanje in omejevanje pravic - izrekanje žaljivih dejstev
Žaljivega izražanja ni mogoče opravičevati oziroma izključiti kaznivosti takšnega ravnanja s sklicevanjem na svobodo izražanja, kadar takšne izjave oziroma ocene ne temeljijo na resničnih, ampak na izkrivljenih oziroma neresničnih dejstvih.
Ne more biti v javnem interesu kritika delovanja posameznega državnega tožilca v konkretnem primeru, ki ne temelji na resničnih dejstvih in ne more pravna laičnost biti opravičilo za neresnične očitke državnemu tožilcu, na katere je obsojenec potem oprl oceno njegove osebnosti in poklicnih sposobnosti, ki predstavlja sramotitev in zasmehovanje.
pravo intelektualne lastnine – obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – pravica do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del – prosto reproduciranje objavljenega dela za privatno ali drugo lastno uporabo – enotno nadomestilo – upravičenci do nadomestila – dogovor o delitvi nadomestila – začasno dovoljenje – odločanje po prostem preudarku – postopek izdaje dovoljenja – dovoljenje za avtorje - stalno dovoljenje – sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij - različne kategorije upravičencev
S pravico do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. člena ZASP, lahko upravlja samo tista kolektivna organizacija, v katero so vključene vse raznovrstne kategorije upravičencev (bodisi s članstvom v kolektivni organizaciji ali pa s pooblastili, danimi že obstoječi kolektivni organizaciji), torej tako avtorji kot tudi izvajalci in proizvajalci fonogramov oziroma filmski producenti. Zato je Urad utemeljeno zavrnil revidentovo zahtevo za izdajo stalnega dovoljenja in dovoljenja za avtorje za kolektivno upravljanje tega nadomestila.
Določbe ZASP pravico do nadomestila urejajo na način, da je njena uveljavitev enotna in prepuščena kolektivnim organizacijam z ustreznim članstvom, da jo uveljavijo na predpisan način. Ker revident ni izkazal, da bo zagotovil uspešno izvajanje kolektivnega upravljanja za tiste upravičence, ki jih ne zastopa oziroma mu niso dali pooblastila in kljub pozivu ni predložil sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij z različnimi kategorijami upravičencev do nadomestila, je zavrnitev njegove zahteve za izdajo začasnega dovoljenja v skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZASP.
Vprašanje izzvane kriminalne dejavnosti se večinoma postavlja kot dejansko vprašanje v vsakem konkretnem primeru in na koncu je (ustavnopravna) sprejemljivost policijskega ravnanja odvisna od skrbne presoje dejanskega vprašanja po kazenskih sodiščih.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - vabilo na glavno obravnavo - čas za pripravo obrambe – vpliv na zakonitost – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ob dejstvih, da je bil obsojencu vročen razveljavitveni sklep višjega sodišča, da je bila glavna obravnava razpisana v ponovljenem sojenju ter da se je ob zagovoru v ponovljenem postopku v celoti skliceval na navedbe v prejšnjem, obsojenec tudi ob nepravilnem vročanju vabila ne bi mogel biti izpostavljen dejavniku presenečenja na glavni obravnavi.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – uvrstitev sodnice v plačilni razred – odprava odločbe po nadzorstveni pravici – že prej izdana pravnomočna odločba – ista zadeva (stvar)
Iz navedenega torej izhaja, da je pravilna presoja tožene stranke in sodišča prve stopnje o tem, da ne gre za isto zadevo. To pa tudi po presoji revizijskega sodišča pomeni, da ni mogoče pritrditi revidentkini trditvi in njenemu predlogu za uporabo določila 2. točke prvega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa, da pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena.
Če se privilegirana priča odloči, da ne bo pričala, te okoliščine sodišče v svoji odločbi ne sme komentirati, še manj pa na njej utemeljevati obdolženčeve krivde.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – upravičenec za vložitev – oškodovanec kot tožilec - obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti nosi odgovornost, da kršitev zakona, ki jo uveljavlja, razločno pojasni in utemelji.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 440/2, 442. URS člen 29, 29-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – pravica do obrambe z zagovornikom – navzočnost na glavni obravnavi
Če je zagovornik izostanek z glavne obravnave opravičil na dan naroka po faksu, v času, ko ga sodnica dejansko ni mogla upoštevati (pooblastilo za zastopanje pa dostavil šele naslednji dan), z izvedbo obravnave v nenavzočnosti obsojenca skladno s prvim odstavkom 442. člena ZKP sodišče ni kršilo obsojenčeve pravice zagovarjati se s pomočjo zagovornika.
dovoljenost revizije - skrbništvo za poseben primer – prenehanje skrbništva - razrešitev skrbnika – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - nezastavljeno vprašanje – natančna in konkretna opredelitev vprašanja – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Če revident natančno in konkretno ne opredeli vprašanja, ki je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, presoja odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni mogoča.
Da lahko Vrhovno sodišče presoja, ali so zelo hude posledice izpodbijane odločitve izkazane, mora revident skladno s trditvenim in dokaznim bremenom navesti in izkazati posleldice izpodbijane odločitve, ter razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZUP člen 144, 144/1. ZBPP člen 20.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – brezplačna pravna pomoč – zaslišanje prosilca v upravnem postopku – jasna zakonska določba – izjava o premoženjskem stanju – neresnično navajanje podatkov - pomota
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Pravna vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila, niso pomembna pravna vprašanja v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 92. ZEKom člen 21, 21/1, 22, 22/1, 22/4. Splošni akt o določitvi upoštevnih trgov (Ur. l. RS, št. 18/2008) člen 3, 4, 4/1. Splošni akt o določitvi upoštevnih trgov (Ur. l. RS, št. 77/2004) člen 3, 3-15.
elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - veljavnost odločbe o ponovni - določitvi OPTM – odsotnost razveljavitve prejšnje odločbe o določitvi OPTM - splošni akt o določitvi upoštevnega trga – določen oziroma določljivo opredeljen upoštevni trg – analiza upoštevnih trgov – seznanitev z listinami in dokazi
Po presoji Vrhovnega sodišča iz določb ZEKom (prvi odstavek 21. člena, prvi odstavek 22. člena, četrti odstavek 22. člena) izhaja, da nova regulatorna odločba o (ponovni) določitvi OPTM po naravi stvari nadomesti prejšnjo odločbo o določitvi OPTM. Če Agencija v novi odločbi prejšnje regulatorne odločbe ne razveljavi, to na zakonitost nove regulatorne odločbe ne vpliva, saj iz narave pravnega odločanja pri predhodni regulaciji trga izhaja, da ko se uveljavi nova regulatorna odločba, ki je izdana na podlagi določb ZEKom (četrti odstavek 22. člena), prejšnja regulatorna odločba preneha veljati sama po sebi.
Po presoji Vrhovnega sodišča iz 21. člena ZEKom izhaja, da Agencija z analizo podrobneje opredeli upoštevni trg, ki je s splošnim aktom že določen oziroma določljivo opredeljen (tako Vrhovno sodišče kot tudi v zadevi X Ips 492/2008).
Predhodna določba prvega odstavka 4. člena Splošnega akta 2008 ima po presoji Vrhovnega sodišča določno vsebino in jo je z razlago mogoče enopomensko opredeliti ter določa, da je predmetni upoštevni trg lahko predmet predhodnega urejanja, če prestane test (v Priporočilu predpisanih) treh meril, odkazuje pa na uporabo Splošnega akta 2004, ki pa v 15. točki 3. člena predmetni upoštevni trg izrecno določa. Glede na to je bil v obravnavani zadevi predmetni upoštevni trg določljivo opredeljen s Splošnim aktom, Agencija pa je z analizo le podrobneje opredelila, kateri produkti oziroma storitve se na njem nahajajo glede na trenutno stanje tehnologije in konkurence.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006135
ZKP člen 23, 23/2, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 424, 424/1. KZ člen 220. KZ-1 člen 7, 215.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – vpliv na zakonitost – predhodno vprašanje – kršitev kazenskega zakona – zloraba zaupanja - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
To, da se Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, ne pomeni le, da mora slednji uveljavljane kršitve zakona konkretno opredeliti, ampak tudi ustrezno obrazložiti, saj jih v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti.
ZKP člen 4, 18, 83, 148, 148/4, 214, 215, 217, 219, 371, 371/1-8. URS člen 29, 29-4, 36.
nedovoljen dokaz - zaseg predmetov - odredba o hišni preiskavi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - policijsko preiskovanje - zbiranje obvestil - najdeni predmeti, ki niso v zvezi s preiskovanim kaznivim dejanjem - pouk osumljencu
Glede na zavedanje o pravicah, ki jih ima kot osumljenec, prostovoljnost njegovega priznanja oziroma odsotnost policijske spodbude pri zbiranju obvestil, prvotno (pred poukom za rop) pridobljena obremenilna izjava obsojenca ni rezultat nedovoljene policijske taktike.
Ker je bila po obsojenčevem priznanju izkazana verjetnost najdbe predmetov, povezanih s kaznivim dejanjem ropa, nedvomno pa je bil izpolnjen tudi dokazni standard (utemeljeni razlogi za sum) za izvedbo hišne preiskave zaradi tega kaznivega dejanja, bi policisti, če bi želeli v okviru hišne preiskave zakonito zaseči tudi predmete, povezane s kaznivim dejanjem ropa, morali z izvršitvijo že izdane odredbe počakati in sodišču predlagati izdajo nove (ali vsaj dopolnitev obstoječe) odredbe, ki bi dopuščala razširitev preiskave tudi zaradi iskanja predmetov, povezanih s kaznivim dejanjem ropa.
PZ člen 32, 32/2, 32/3, 41, 44, 997. Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču člen 8, 8/1-5, 8/1-7, 17, 17/3, 44.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – koncesija za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču – enovitost koncesije – ekološke storitve
Določitev koncesionarja v 44. členu Uredbe s pravicami in obveznostmi iz pete in sedme alineje prvega odstavka 8. člena ter tretjega odstavka 17. člena (ekološke storitve), ni nezakonita, saj Uredba z navedenimi določbami, katerih neskladnost s PZ uveljavlja revident, ni presegla vsebine koncesijskega razmerja iz 997. člena PZ oziroma izbranemu koncesionarju ne omogoča izvajanja dejavnosti, ki mu jih PZ ne omogoča.
ZIS člen 107, 107/9. ZUS-1 člen 19, 19/2. ZPP člen 199, 199/1.
odločba o omejitvi dostopa do spletnih strani – položaj stranskega intervenienta – pravni interes – izvršba po drugih osebah – izvrševanje pravnomočne odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo
V upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe, s katero je tožeči stranki kot ponudniku storitve informacijske družbe, torej prisilnemu izvršitelju izvršbe po drugih osebah, naložena omejitev dostopa do pritožnikovih spletnih strani, pritožnik kot zavezanec, ki ji je bilo prirejanje spletnih iger na srečo s pravnomočno odločbo, ki se z v tem sporu obravnavano odločbo izvršuje, prepovedano, nima položaja stranskega intervenienta, ker za to nima pravnega interesa. Tega je izčrpal s pravnimi sredstvi v postopku v zvezi z izvršilnim naslovom, z izpodbijano odločbo pa se prisilnemu izvršitelju ne nalaga ničesar, kar ni bilo zajeto v izvršilnem naslovu oziroma sklepu o izvršbi.
ZKP člen 148, 149a, 150, 152, 154, 371, 371/1-8. URS člen 35, 37.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi – tajno opazovanje – nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - odreditev – utemeljeni razlogi za sum – oblika odredbe - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije - antecedenčnost dokaznih standardov – varstvo zasebnosti
V položaju, ko izjave anonimnih oseb ne zadostujejo za verjetnost na ravni utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, pripravlja oziroma organizira določeno kaznivo dejanje, bi morala policija po pridobitvi informacij od anonimnih virov, skladno s prvim in drugim odstavkom 148. člena ZKP, nadaljevati z zbiranjem dodatnih obvestil, saj potrebnega dokaznega standarda ni mogoče doseči zgolj s preverjanjem splošnih, verjetnostnih okoliščin, temveč morajo biti dodatni dokazi v povezavi z izvrševanjem kaznivega dejanja.
pretrganje zastaranja - zastaranje pregona - kršitev materialnih določb zakona - sodba, s katero se postopek ustavi - zastaranje postopka o prekršku
Sklepa o krajevni nepristojnosti oziroma odstopa zadeve drugemu sodišču ni mogoče šteti za dejanje, ki bi imelo za posledico pretrganje zastaranja pregona v škodo storilca prekrška.