ZKP člen 4, 18, 83, 148, 148/4, 214, 215, 217, 219, 371, 371/1-8. URS člen 29, 29-4, 36.
nedovoljen dokaz - zaseg predmetov - odredba o hišni preiskavi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - policijsko preiskovanje - zbiranje obvestil - najdeni predmeti, ki niso v zvezi s preiskovanim kaznivim dejanjem - pouk osumljencu
Glede na zavedanje o pravicah, ki jih ima kot osumljenec, prostovoljnost njegovega priznanja oziroma odsotnost policijske spodbude pri zbiranju obvestil, prvotno (pred poukom za rop) pridobljena obremenilna izjava obsojenca ni rezultat nedovoljene policijske taktike.
Ker je bila po obsojenčevem priznanju izkazana verjetnost najdbe predmetov, povezanih s kaznivim dejanjem ropa, nedvomno pa je bil izpolnjen tudi dokazni standard (utemeljeni razlogi za sum) za izvedbo hišne preiskave zaradi tega kaznivega dejanja, bi policisti, če bi želeli v okviru hišne preiskave zakonito zaseči tudi predmete, povezane s kaznivim dejanjem ropa, morali z izvršitvijo že izdane odredbe počakati in sodišču predlagati izdajo nove (ali vsaj dopolnitev obstoječe) odredbe, ki bi dopuščala razširitev preiskave tudi zaradi iskanja predmetov, povezanih s kaznivim dejanjem ropa.
PZ člen 32, 32/2, 32/3, 41, 44, 997. Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču člen 8, 8/1-5, 8/1-7, 17, 17/3, 44.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – koncesija za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču – enovitost koncesije – ekološke storitve
Določitev koncesionarja v 44. členu Uredbe s pravicami in obveznostmi iz pete in sedme alineje prvega odstavka 8. člena ter tretjega odstavka 17. člena (ekološke storitve), ni nezakonita, saj Uredba z navedenimi določbami, katerih neskladnost s PZ uveljavlja revident, ni presegla vsebine koncesijskega razmerja iz 997. člena PZ oziroma izbranemu koncesionarju ne omogoča izvajanja dejavnosti, ki mu jih PZ ne omogoča.
dodeljevanje sredstev – pomoč mladim kmetom – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revidentka ni konkretno in določno pojasnila, katero je tisto pomembno pravno vprašanje v zvezi z načelom pomoči prava neuki stranki, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja. Brez natančno in konkretno postavljenega pomembnega pravnega vprašanja pa tudi ni mogoče ugotavljati obstoja zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Zgolj z navedbo, da ji bodo zaradi izpodbijane odločbe nastale zelo hude posledice, revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
pretrganje zastaranja - zastaranje pregona - kršitev materialnih določb zakona - sodba, s katero se postopek ustavi - zastaranje postopka o prekršku
Sklepa o krajevni nepristojnosti oziroma odstopa zadeve drugemu sodišču ni mogoče šteti za dejanje, ki bi imelo za posledico pretrganje zastaranja pregona v škodo storilca prekrška.
ZKP člen 148, 149a, 150, 152, 154, 371, 371/1-8. URS člen 35, 37.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi – tajno opazovanje – nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - odreditev – utemeljeni razlogi za sum – oblika odredbe - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije - antecedenčnost dokaznih standardov – varstvo zasebnosti
V položaju, ko izjave anonimnih oseb ne zadostujejo za verjetnost na ravni utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, pripravlja oziroma organizira določeno kaznivo dejanje, bi morala policija po pridobitvi informacij od anonimnih virov, skladno s prvim in drugim odstavkom 148. člena ZKP, nadaljevati z zbiranjem dodatnih obvestil, saj potrebnega dokaznega standarda ni mogoče doseči zgolj s preverjanjem splošnih, verjetnostnih okoliščin, temveč morajo biti dodatni dokazi v povezavi z izvrševanjem kaznivega dejanja.
zavarovalni nadzor – prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - prenos sredstev v drug pokojninski načrt prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja – razlaga zakona – kršitev roka za prenos sredstev
Šesti odstavek 360. člena ZPIZ-1, ki predpisuje 30 dnevni rok za prenos sredstev po vložitvi zahteve, (dobesedno) sklicuje na drugi odstavek in ne na tretji odstavek istega člena. Vendar pa striktna jezikovna razlaga predmetnega člena ni logična, saj drugi odstavek 360. člena ZPIZ-1 ne ureja zahteve za prenos sredstev, na katero se sklicuje sporni šesti odstavek. Vendar pa je jezikovna razlaga le prva stopnja razlage pravnega besedila, razlagalčeva dolžnost pa je jezikovno razlago preveriti ter jo dopolniti z drugimi ustreznimi metodami razlage. Iz navedenega logično sledi, da so dotedanji drugi do peti odstavek 360. člena postali tretji do šesti odstavek, do ustreznega redakcijskega popravka - nadomestitve številke 2 s številko 3. v šestem odstavku istega člena, pa (očitno) ni prišlo.
V skladu z določbo prvega odstavka 34. člena ZUS-1, ki se na podlagi drugega odstavka 506. člena ZTFI smiselno uporablja za postopek sodnega varstva zoper odločbo tožene stranke, lahko tožnik umakne tožbo brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe.
ZRev-2 člen 1, 88, 105, 139, 140. ZGD-1 člen 1. Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti 3 (MSOV 3). Hierarhija standardov ocenjevanja vrednosti člen 5, 14, 15.
Subjektu nadzora je v postopku za izrek opomina spoštovanje načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka, ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za začetek postopka, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (139. člen ZRev-2). Agencija lahko šele nato izda odločbo o izreku opomina, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora (drugi odstavek 140. člena ZRev-2).
Vrhovno sodišče v skladu s pravico do izjave tožeče stranke odloča o utemeljenosti tožbenih navedb ter posledično presoja zakonitost izpodbijane odločbe v postopku sodnega varstva. Glede razpisa ustne obravnave pa Vrhovno sodišče pojasnjuje še, da sama ne-izvedba ustne obravnave ni vplivala na pravico tožeče stranke do izjave. Agencija namreč odloča praviloma brez naroka oziroma ustno obravnavo razpiše le, če presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev (105. člen ZRev-2). Agencija tako v okviru načela proste presoje dokazov oceni ali je izvedba ustne obravnave potrebna.
ZRev-2 je temeljni področni zakon, ki ureja revidiranje, strokovna področja, povezana z revidiranjem ter določa ustrezen nadzor nad revidiranjem ter ocenjevanjem vrednosti. Na drugi strani pa ZGD-1 določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb. Zaradi deloma skupnega področja urejanja predvsem z vidika bilančnega prava, je neizogibno, da se oba obravnavana predpisa mestoma dopolnjujeta. Vendar pa je glede na različen namen obeh predpisov jasno, da so revizijska pravila (nad katerimi Agencija izvaja ustrezen nadzor) praviloma podrobneje predpisana z ZRev-2 in drugimi ustreznimi pravili stroke.
Ker je iz izpodbijane odločbe razvidno, da so tožnice skupaj imetnice 27,474-odstotnega deleža delnic z glasovalno pravico izdajateljice K. d. d., se pokaže, da je obravnavani delež nižji od novega prevzemnega praga. Ker tožnice potemtakem ne presegajo veljavnega prevzemnega praga, izpodbijana odločba Agencije ni ovira za nadaljnje uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi (sankcija mirovanja glasovalnih pravic je namreč sedaj vezana na prevzemni prag 1/3 deleža glasovalnih pravic ciljne družbe).
ZUS-1 v drugem odstavku 64. člena v upravnem sporu dopušča možnost izdaje ugotovitvene sodbe kot samostojne sodbe (ki bi v tem postopku očitno zasledovala cilj saniranja posega v uresničevanje glasovalnih pravic). Kot izhaja iz prejšnje točke obrazložitve, izpodbijana prepoved ne posega več v pravni položaj tožnic, zaradi česar (vsaj glede uresničevanja glasovalnih pravic) nimajo več pravnega interesa za ugotovitev morebitne nezakonitosti izdane odločbe. Kakšnega drugega pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe pa tožnice niso navedle. Sicer pa imajo tožnice (kljub izpodbijani odločbi Agencije) zakonsko predvideno možnost vložitve zahtevka za izdajo ugotovitvene odločbe, da prevzemnega praga sedaj ne dosegajo (več) (1. točka tretjega odstavka 64. člena ZPre-1).
zavarovalni nadzor - ukrepi nadzora – odreditev odprave kršitve – dopustnost postopka sodnega varstva – postopek sodnega varstva zoper odredbo Agencije za zavarovalni nadzor – odpravljena odločba – sklicevanje na odpravljeno odločbo
V skladu s prvim odstavkom 282. člena ZZavar je postopek sodnega varstva dovoljen le zoper odločbe Agencije, ne pa tudi zoper njene odredbe. Zoper slednje ima subjekt nadzora v skladu s 311. členom ZZavar pravico vložiti ugovor. Sodno varstvo zoper odredbo torej ni predvideno, zato je sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na Odredbo VII, zavrglo.
Na podlagi dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo izpodbijane odločbe, Vrhovno sodišče ne more rešiti spora, ker so ugotovljena dejstva, na katera je Agencija oprla izpodbijano odločbo, v nasprotju s podatki spisa. Odločba je bila odpravljena, zato ne more biti podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.
Vrhovno sodišče je stranki izreklo denarno kazen na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZPP. Glede na žaljive navedbe v pritožbi in upoštevaje, da stranki že izrečena kazen zaradi enakih in podobnih žalitev ni zalegla, je Vrhovno sodišče odločilo, da je primerna izrečena kazen v znesku 1.000,00 EUR.
INVESTICIJSKI SKLADI IN DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE – UPRAVNI POSTOPEK
VS4002083
ZISDU-1 člen 193, 196/1, 196/2, 196/3. ZTFI člen 507, 525, 526, 528, 532.
nadzor nad družbami za upravljanje – postopek nadzora - upravni postopek - stroški postopka – odredba o odpravi kršitev – sodno varstvo
Zoper odločitev o povrnitvi stroških je sicer po tretjem odstavku 196. člena ZISDU-1 dovoljeno začeti postopek sodnega varstva, tudi če proti odredbi oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora ni posebnega sodnega varstva, vendar je po presoji Vrhovnega sodišča to samostojno sodno varstvo dopustno le iz razlogov, da stroški nadzora niso bili določeni v skladu s prvim odstavkom 196. člena ZISDU-1.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - ustni dogovor o plači – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost
Revizija se dopusti glede bistvene kršitve določb postopka - očitka protispisnosti zaključkov sodišča druge stopnje o dokazovanju ustnega dogovora o tožnikovi (dodatni) plači.
TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VS4002062
ZTFI člen 155, 296, 296/4-2, 301. ZBan člen 48, 49, 55, 59.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v borznoposredniški družbi - odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža – dobro ime in ugled oseb v vodstvu pravne osebe
Osebna podstat pravne osebe se najmočneje odraža prav v vodstveni strukturi le-te, zato obstajajo takšni primeri, kjer je utemeljeno pravno osebo presojati preko njene osebne podstati. Presoja ugleda predstavlja takšen primer, ko ugled vodstvenega kadra pravne osebe pomembno vpliva na ugled pravne osebe.
spor o prenehanju delovnega razmerja – predlog za dopustitev revizije – nedovoljen predlog – zavrženje predloga
Skladno z izrecnim določilom 2. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja (vselej) dovoljena že na podlagi samega zakona, zato ni nobene pravne podlage oziroma pravnega interesa tožnice za odločitev Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005429
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 149. ZDR člen 184.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija – odškodninska odgovornost delodajalca – poklicna bolezen – objektivna odgovornost – zavarovalni primer – zavarovalna vsota
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je v konkretni zadevi delo zdravstvenega tehnika - negovalca šteti za nevarno delo oz. za nevarno dejavnost in je zato podana objektivna odškodninska odgovornost tožnikovega delodajalca?
Ali je po dogovorjenih Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti (PG-odg/99-12) podano zavarovalno kritje za poklicno bolezen, čeprav ne gre za nenaden in presenetljiv dogodek (nesreča)?
Ali je zavarovalnica zavezana za plačilo odškodnine do dogovorjene zavarovalne vsote ob upoštevanju dogovorjene odbitne franšize in ali je potrebno višino oziroma znesek zavarovalne vsote, do katere je zavarovalnica zavezana za plačilo, navesti v izreku sodbe?
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o stroških za pritožbo – zavrženje pritožbe – pravica do pravnega sredstva
Iz pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije), na katero se sklicuje tožeča stranka, ne izhaja, da bi zoper odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki je bila prvič sprejeta pred sodiščem druge stopnje, morala biti dopustna pritožba ali drugo pravno sredstvo.
ZSPJS-L člen 16, 17, 18, 19, 20. ZIU člen 9. ZPP člen 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije – razlika v plači – plačilo razlike v plači - sodnik – pravnomočna odločba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj za dopustitev revizije spregleda dejstvo, da sta v konkretni zadevi odločbi Sodnega sveta z dne 16. 6. 2011 in odločba predsednika sodišča z dne 20. 12. 2010 v 2. točki izreka pravnomočni, torej odgovor na postavljena prvo, tretje in delno drugo vprašanje ne more biti relevanten za samo odločitev. Dejstvo pravnomočnih odločb, ob znanih posledicah instituta pravnomočnosti (tudi glede na ustaljeno sodno prakso), namreč ne omogoča presoje navedenih pravnih vprašanj.
povrnitev nepremoženjske škode – nesreča pri delu – objektivna odgovornost - odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca – odškodnina – duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega – posredni oškodovanci
Glede na to, da je tožnik z delovnim strojem upravljal vrsto let, da je bil vodja del na tem oddelku, da je imel izpit iz varstva pri delu in da je zaradi tega, ker je pozabil vklopiti vakuum pred samim začetkom delovanja to storil naknadno, ko je stroj že deloval, je pravilen zaključek, da je tožniku pripisati malomarnost in da zato na podlagi tretjega odstavka 177. člena ZOR njegov soprispevek znaša 25 %.