pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - poštena posest - dobra vera posestnika
Pogoje za zatrjevano priposestvovanje določajo pravila ODZ v paragrafih 1460 - 1471, po katerih se zahteva, da ima priposestvovalec stvar v posesti, da je njegova posest pravična, poštena in pristna in da je trajala ves po zakonu določen čas.
Posestnika, ki misli, da nepremičnina pripada drugemu, zato ni mogoče označiti za dobrovernega.
carine - dovoljena revizija – vrednostni kriterij - uvrstitev v tarifno številko – šivalni stroji - razlaga opisa tarifne številke – bistvena lastnost blaga – postavitev izvedenca - izvedba glavne obravnave – kršitev obrazloženosti sodbe, ki jo odpravi revizijsko sodišče – sodna praksa SEU (prejSES)
Pri razvrščanju blaga v tarifne številke KN je treba kot odločilno merilo upoštevati značilnosti in objektivne lastnosti blaga, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami oddelka ali poglavja. Pri tem je treba upoštevati tudi opombe, ki so pred poglavji skupne carinske tarife, kot tudi pojasnjevalne opombe KN, ki jih je sestavila Komisija, in pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema, ki jih je sestavila Svetovna carinska organizacija, ki sicer niso pravno zavezujoče, vendar pomembno prispevajo k razlagi pomena različnih tarifnih številk.
URS člen 155. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZFPPIPP-A člen 29, 33, 33/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 83, 83/2-1, 94, 94/1.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – ugoditev reviziji - trošarinski dolg – prisilna izterjava – izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – solidarna odgovornost aktivnega družbenika – izstop družbenika iz družbe – sprememba pogojev za odgovornost z retroaktivnim učinkom – ustavna odločba – neustavna sprememba zakona – kršitev materialnega prava – odprava upravnega akta
Revident v obravnavani zadevi nima položaja aktivnega družbenika, saj ni izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP (pred novelo ZFPPIPP-A), ker revident ob izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ni imel več položaja njenega družbenika. Ker revident ni aktivni družbenik izbrisane družbe, ni podan temelj za njegovo solidarno odgovornost za neplačane obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, zato tudi ni podlage za izdajo sklepa o izvršbi na revidentova denarna sredstva (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012).
davek od dohodkov iz drugih pogodbenih razmerij – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve vprašanja - zelo hude posledice – dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje mora biti zastavljeno konkretno in natančno, navesti je treba pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja; obrazložiti je treba, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; če tega ni, revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Če niso navedene konkretne posledice, ki za revidenta nastanejo zaradi izpodbijanega akta, oziroma ni pojasnjeno, zakaj so te posledice za revidenta zelo hude, revizija po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006249
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 427. ZVCP-1 člen 233, 233/1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - odgovornost lastnika vozila – identiteta storilca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če Vrhovno sodišče ugotovi, da obstaja precejšen dvom v pravilnost ugotovitve, da je bila storilka v času storitve obravnavanega prekrška lastnica osebnega vozila, izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – nepopoln predlog – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj ni opredelil pravnega vprašanja, izostala je natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti.
predlog za dopustitev revizije – plačilo sodne takse - procesne predpostavke – fikcija umika predloga za dopustitev revizije
Ker predlagatelj tudi po prejemu sklepa sodišča druge stopnje, s katerim je bila potrjena odločitev o zavrnitvi njegovega predloga za obročno plačilo takse, takse v danem roku ni plačal, se v skladu s tretjim odstavkom 105. člena ZPP šteje, da je predlog za dopustitev revizije umaknil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006107
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 200.
pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – odvzem mladoletne osebe – zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna zmota
Obsojenec je bil s strani sodišča obveščen, da mora otroka takoj izročiti materi in da je sklep izvršljiv - takšno opozorilo izključuje pravno zmoto pri obsojencu.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – razlog za omejitev gibanja – okoliščine, ki narekujejo odreditev omejitve gibanja - prosti preudarek – mnenje psihiatra
Če obstaja razlog za omejitev gibanja, predpisan v 51. in drugih členih ZMZ, organ lahko gibanje omeji po prostem preudarku glede na okoliščine primera. Prosilec, ki je iz Ruske federacije in je v Slovenijo prišel brez dokumentov iz Italije, kjer je prebival in občasno delal 8 let, prišel pa je z namenom ilegalne vrnitve v Rusko federacijo, da bi si dobil nove dokumente, nato pa je več kot en mesec po tem, ko je prišel v Slovenijo in bil nastanjen v Centru za tujce, zaprosil za mednarodno zaščito, izkazuje okoliščine, zaradi katerih mu je mogoče izreči omejitev gibanja. Prosti preudarek je bil uporabljen v skladu z namenom in ni prekoračen, odločitev je dovolj in razumno obrazložena. Mnenje psihiatra teh okoliščin in presoje o potrebnosti omejitve gibanja ne bi mogla spremeniti.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – pretrganje zastaranja
Dejanje postopka, ki pretrga zastaranje, je tudi oprava poizvedb o dejstvih, ki so v relevantni zvezi z odločitvijo o obstoju prekrška, storilčevi odgovornosti ter sankciji za prekršek (poizvedba glede storilčevega vozniškega dovoljenja).
Tožničina zatrjevanja, da je šlo le za začasen prenos lastninske pravice na spornem stanovanju, sta sodišči opredelili kot nagib za sklenitev pogodb, ki se ni uresničil in ki ni mogel vplivati na veljavnost sklenjenih odplačnih pogodb.
Ničnost sklenjene pogodbe tožnica zgrešeno utemeljuje s trditvami, da je prvi toženec podpisoval pogodbe po naročilu svojega upnika - četrtega toženca, zato da bi ta pridobil (zastavno) pravico na neobremenjeni nepremičnini. Prepoved t. i. komisornega dogovora je namreč omejena le na fazo stipulacije (ustanovitve) in na čas trajanja zastavne pravice, na solucijsko fazo, to je na čas po zapadlosti zavarovane terjatve, pa se ne razteza več, saj predstavlja le dogovor upnika in dolžnika o nadomestni izpolnitvi obveznosti.
Tožnica, ki v izvršilnem postopku ni ugovarjala neobstoja teh terjatev, ne more takega ugovora, ki ga utemeljuje z zatrjevanjem ničnosti pogodb, iz katerih izvirajo te terjatve, uspešno uveljavljati v tej pravdi. Tudi dokazov za trditve o bistveno nižji vrednosti terjatev, ki naj bi se s kupnino poplačale, tožnica ni predložila.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZSS člen 28, 28/1, 32, 32/1-4.
hitrejše napredovanje sodnika – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje – neizkazana neenotna sodna praksa
Pravno vprašanje vezanosti Sodnega sveta na oceno sodniške službe personalnega sveta o izpolnjevanju pogojev za hitrejše napredovanje sodnika, je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno. Vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločalo in zavzelo stališče, pa ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje je razlog za dovoljenost revizije le v primeru, če Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo.
ZIZ člen 10, 10/1, 15. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 37, 367č.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog - predlog, ki ga vloži stranka sama - opravljen državni pravniški izpit - postopek izvršbe in zavarovanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
Zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija, zato je tudi ni mogoče dopustiti.
naknadni obračun uvoznih dajatev - tožnik v upravnem sporu – aktivna legitimacija za vložitev tožbe - formalni udeleženci upravnega postopka
Aktivno legitimirana stranka v upravnem sporu je lahko samo oseba, ki je formalno (in dejansko) bila stranka oziroma stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, ne pa tudi oseba, ki bi glede na materialnopravne predpise to sicer lahko bila, vendar formalno (in dejansko) v postopku ni bila udeležena v takem svojstvu.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/1, 367c/2. SPZ člen 219, 223, 223/2.
predlog za dopustitev revizije – vznemirjanje lastninske pravice – izvrševanje stvarne služnosti – prenehanje stvarne služnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije predlog zavrnilo (prvi in drugi odstavek 367.c člena ZPP).