ZKP člen 311, 311/1, 321, 324, 371, 371/2, 420, 420/1-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - glavna obravnava - preložitev glavne obravnave - ponoven začetek glavne obravnave - branje zapisnikov - soglasje k branju
S tem, ko sodišče glavne obravnave, ki jo je zaradi spremenjenega senata začelo znova, zatem ni vodilo skladno z zakonskimi določbami, je kršilo pravice obrambe, vendar kršitev na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe ni vplivala, niti tega v zahtevi za varstvo zakonitosti vložnik ni zatrjeval.
ZNNZ člen 1,1/2, 3, 4, 8, 8/2, 34, 34/1, 58. ZSpo člen 64, 64/1, 64/2.
lastninska pravica na nepremičnini - lastninjenje - nacionalizacija gradbenih zemljišč - gradbeno zemljišče - nepremičnina športnega društva - pojem športnega objekta
Odločilen kriterij za nacionalizacijo gradbenih zemljišč po ZNNZ je bil lega zemljišča v ožjem gradbenem okolišu mesta in z dnem uveljavitve zakona so vsa ta zemljišča postala družbena lastnina. Vpis v zemljiško knjigo je bil zgolj deklaratoren in opravljen na podlagi prav tako deklaratorne odločbe ustreznega organa.
Poseben zakon, ki ureja lastninjenje nepremičnin športnih društev, je ZSpo, ki sicer v 64. členu govori le o „športnih objektih“, vendar pa je treba ta pojem razlagati širše, na kar napotuje določilo 1. člena ZLNDL. Predpisan režim lastninjenja športnih objektov velja tudi za nepremičnine, na katerih so športni objekti. Glede na v skladu s prvim odstavkom 64. člena ZSpo sprejet sklep o določitvi športnih objektov občinskega pomena je lastnik nepremičnin postala toženka (primarno lastninjenje). Toženka je zahtevo toženca iz drugega stavka drugega odstavka 64. člena ZSpo zavrnila, toženec pa v upravnem sporu z izpodbijanjem te odločitve ni uspel. V tem pravdnem postopku se ne preizkuša pravilnost odločitve toženke niti to ne predstavlja predhodnega vprašanja, od rešitve katerega bi bila odvisna odločitev v tem pravdnem postopku. Odločilno (glavno) vprašanje v tem postopku je bilo vprašanje, ali je toženec pridobil lastninsko pravico na spornih nepremičninah.
ZPP člen 191. ZOR člen 206, 206/1, 345, 376, 376/1, 414, 414/1, 1002, 1002/4, 1014. OZ člen 8, 320, 376, 395, 395/1. URS člen 27.
tožba - razširitev tožbe na novega toženca – leasing pogodba – poroštvo
Prvostopenjsko sodišče, ki je sledilo tožničinemu predlogu v vlogi z dne 19. 11. 1998 in po nasprotovanju tožencev razširitvi tožbe to vlogo pisalo v vpisnik kot novo tožbo ter jo kot takšno obravnavalo, ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ne držijo revizijske trditve, da je s s tem de facto nadomestilo privolitev tožencev v spremembo tožbe in ju spravilo v položaj nadaljevanja že obstoječe pravde.
Prvi toženec pa tudi zgrešeno poudarja, da je s plačilom 70.000 EUR na zakonca A. prešla le tožničina pogodbena terjatev zoper drugega toženca. Drži, da sta se V. in Z. A. kot zastavitelja in poroka zavezala poravnati tožničino terjatev proti drugemu tožencu iz naslova pogodbe o leasingu. Toda obveznost drugega toženca, da tožnici plača vtoževani znesek, ne temelji le na pogodbeni, pač pa tudi na odškodninski podlagi. Zaradi kršitve pogodbe je tožnici odgovoren za škodo, katera ji je nastala v višini t.i. pozitivnega pogodbenega interesa - to je zneska, ki bi ji pripadel, če bi drugi toženec pogodbo izpolnil. Po četrtem odstavku 1002. člena ZOR pa tudi porok odgovarja za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, če ni dogovorjeno kaj drugega. Iz ugotovitev sodišč ne izhaja, da je bila obveznost porokov A. omejena. Zato sta tudi onadva tožnici dolžna povrniti znesek, ki bi ga prejela, če bi drugi toženec pravilno izpolnil sklenjeno pogodbo. Solidarno z drugim tožencem je tožnici za to škodo odgovoren tudi prvi toženec. Po 1014. členu ZOR pa lahko porok enega izmed več solidarnih dolžnikov zahteva od kateregakoli med njimi, naj mu povrne, kar je plačal upniku, skupaj s stroški. Revizijsko sodišče zato ugotavlja, da sta zakonca A. s plačilom 70.000 EUR do višine tega zneska postala upnika prej tožničine odškodninske terjatve v razmerju do obeh tožencev. Odločitev, da je tudi prvi toženec solidarno z drugim tožencem dolžan plačati V. in Z. A. znesek 70.000 EUR, je tako materialnopravno pravilna.
ZKP člen 18, 299, 299/2, 329, 329/2, 371, 371/2, 395, 395/1. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazni postopek – odločanje o dokaznem predlogu – presoja pritožbenih navedb
Če so odločilna dejstva zanesljivo ugotovljena z izvedenimi razpoložljivimi dokazi, sodišče z zavrnitvijo dokaznih predlogov obrambe ne krši drugega odstavka 371. člena ZKP, niti ne pravnih jamstev, ki jih obdolžencu zagotavlja 29. člen Ustave RS.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - navedena vrednost spornega predmeta - pomembno pravno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve vprašanja - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker gre v obravnavani zadevi za spor o zakonitosti in pravilnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o revidentovi vlogi za izdajo soglasja za ograditev gozda, kar pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke (v izreku) izražena v denarni vrednosti, revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Revident z navedbo, da gre za pomembno pravno vprašanje „glede uporabe prava, povratne veljave predpisov in (ne)enake obravnave stranke upravnega postopka upoštevaje dejanske okoliščine“ ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident s pavšalnimi navedbami, da ima izpodbijana sodba zanj pomembne posledice, saj je od nje odvisna (ne)dostopnost do njegove hiše in pravica do njegove zasebnosti, ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
telekomunikacije – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – neopredeljeno in ni konkretizirano pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z navedbo, da gre za pomembno pravno vprašanje „vrednot v slovenskem pravnem redu in slovenski družbi ter vprašanje dejanskega varstva potrošnikov v Sloveniji“, revident ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Z navedbami, da izpodbijana sodba pomeni „hude posledice za potrošnike, saj si za ureditev tega področja prizadevajo tudi drugi potrošniki, skupna vrednost vseh teh, navidezno majhnih sporov presega milijone evrov“, revident še ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o dovolitvi obnove postopka ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Revident zatrjevanih zelo hudih posledic ni izkazal niti ni konkretno navedel, zakaj so posledice, ki se jih navaja, zanj zelo hude, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije - izgubljeni dobiček - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - dostop do informacij javnega značaja - že rešeno vprašanje - jasna zakonska določba - definicija informacije javnega značaja
Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru, tako kot v obravnavani zadevi, ko je šlo za tržno dejavnost, ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ.
Fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s potekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. dan po puščenem obvestilu.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - neopredeljeno in nekonkretizirano pravno vprašanje - standard natančnosti in konkretiziranosti opredelitve - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Revidentka ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj vprašanja sploh ni izpostavila in tudi ni navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno.
Ker gre v obravnavani zadevi za spor o zakonitosti in pravilnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o revidentkini vlogi za vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke (v izreku) izražena v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoča.
mednarodna zaščita – zavrnitev pritožbe – nezadostna dejstva za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito – pospešeni postopek
Pristojni organ v pospešenem postopku prošnjo kot očitno neutemeljeno zavrne, če je prosilec pri podaji prošnje navajal le dejstva, ki so nezadostna, nepomembna oziroma zanemarljivega pomena za obravnavanje upravičenosti za mednarodno zaščito po tem zakonu.
ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1-7, 78, 78/1. ZUP člen 240, 240/2, 246/1.
zavrženje tožbe - prepozna pritožba v upravnem postopku - procesna predpostavka za tožbo - drugostopenjski upravni organ vsebinsko odločal o pritožbi
Sodišče tožbo zavrže, če v primeru dvostopenjskega upravnega postopka ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, pritožba vložena prepozno (7. točka prve odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZUS-1). Sodišče na razloge iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1 paziti že po uradni dolžnosti, in sicer ves čas postopka, torej tudi v pritožbenem postopku.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZSpo člen 17. ZTNP-1 člen 4, 4/1-19. ZGos člen 4, 4/3.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revident nosi trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila. Ker so določbe 17. člena ZSpo, 19. točke prvega odstavka 4. člena ZTNP-1 in tretjega odstavka 4. člena ZGos jasne in iz njih izhaja, da planinski dom ni športni objekt, poleg tega pa ZDen niti ne predpisuje ovir za vračanje športnih objektov, revidentka z zastavljenim pravnim vprašanjem ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 vezana na zelo hude posledice, ki jih ima izpodbijana odločitev za stranko, revidentka izpolnjenosti tega pogoja ni izkazala s pavšalnim zatrjevanjem posledic, ki naj bi jih imela izpodbijana odločitev za eno izmed planinskih društev v njeni sestavi in s prav tako pavšalnimi navedbami o prizadetosti javne koristi.