predhodno vprašanje - društvo - vpis v register - stranka v postopku
V postopku registracije spremembe zastopnice društva po ZDru se ne odloča o varstvu premoženjsko pravnih zahtevkov med strankami in temu tudi ni namenjen upravni spor, ampak sodni postopek pred sodiščem splošne pristojnosti. Odločitev tožene stranke o spremembi registracije zastopnice društva bi sicer lahko v določenih okoliščinah pomenila oteževanje učinkovitega varstva zatrjevanih lastninsko-pravnih upravičenj tožnika do društva, vendar pa je tožnik to utemeljeval samo v dejanskem smislu. Tožeča stranka bi morala izkazati, da teče pred pristojnim sodiščem lastninsko-pravni spor v zvezi s sredstvi društva in da bi zato tožena stranka morala prekiniti postopek zaradi predhodnega vprašanja.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev prejete brezplačne pravne pomoči
V obravnavanem upravnem sporu ne gre za vračanje sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom poravnave. Tožniki se niso odpovedali zahtevati povrnitve stroškov v zapuščinskem postopku, ker te možnosti po zakonu sploh nimajo. Zato tudi ni mogoče uporabiti pravne interpretacije določila 48. člena ZBPP, na katero se je oprla tožena stranka. Z metodo razlage a maiori ad minus določila 3. odstavka 64. člena ZUS-1 sodišče v tem primeru ni vrnilo zadeve organu, ki je upravni akt izdal. Kajti, če ima sodišče možnost, da izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek (3. odstavek 64. člena ZUS-1), lahko zaradi narave stvari stori tudi manj, tako da izpodbijani akt samo odpravi, ne da bi zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
URS člen 23, 23. ZUS člen 34, 34/1, 34/1-4, 34, 34/1, 34/1-4.
upravni spor - pravni interes - izbris iz sodnega registra - pravica do sodnega varstva - sojenje v nerazumnem roku
Pravne posledice pripojitve (družbe, ki so bile pripojene, so zaradi statusnih sprememb v zvezi s pripojitvijo prenehale obstajati) so začele učinkovati že s samim vpisom pripojitve v sodni register. S tem je prišlo do nastanka novega subjekta, ki ga je mogoče izbrisati iz sodnega registra le v primeru njegovega prenehanja na način, kot je predviden v primeru prenehanja gospodarskih družb (stečaj, likvidacija ...). Ker je z izdajo sklepa o pripojitvi odpadla pravna podlaga za odločanje o predlogu tožnika za izbris iz sodnega registra, z ne-ravnanjem toženke ni bilo poseženo v tožnikove pravice ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist, zaradi česar je sodišče tožbo zavrglo.
Po enačbi iz 13. člena Navodila se lahko vrednotijo le zemljišča, ki so bila kot pozidana stavbna zemljišča, torej skupaj s stavbami, predmet podržavljenja.
davčne oprostitve in olajšave - zloraba davčnih ugodnosti - invalidsko podjetje
Glede ugotavljanja števila vseh zaposlenih v družbi je po presoji sodišča določba 569. člena ZGD jasna: upoštevajo se vsi v podjetju zaposleni delavci. So pa vrsta, obseg, podlage in okoliščine dela, ki ga za invalidsko podjetje opravijo drugi, tudi po presoji sodišča pravno relevantne okoliščine za presojo, ali podjetje z angažiranjem delavcev na drugih podlagah predpisano razmerje med številom zaposlenih invalidov in vseh zaposlenih v podjetju izpolnjuje le navidezno in s tem zlorablja ugodnosti, ki mu glede na realen položaj v družbi ne pripadajo.
disciplinsko kaznovanje sodnika - premestitev na drugo sodišče - učinkovito pravno sredstvo - sodstvo
V pravno-formalnem smislu Sodni svet v postopkih v zvezi z disciplinskimi sankcijami zoper sodnika ni pristojen samo za izvršitev disciplinske sankcije, ampak mora o premestitvi sodnika izdati odločbo (25. člen ZSS). Zakonodajalec je tudi predvidel, da ima sodnik zoper odločbo o premestitvi pritožbo v roku 8 dni od prejema odločbe o premestitvi, o pritožbi pa odloča Sodni svet z dvotretjinsko večino (2. odstavek 25. člena ZSS). Ker je potrebno pravna sredstva, ki jih ima sodnik v zvezi z zatrjevanimi posegi v njegove zakonske pravice, razlagati tako, da je zagotovljeno učinkovito sodno varstvo pravic (23. člen Ustave), kar pa izključuje možnost nepotrebnega kopičenja pravnih sredstev, izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, ker tak akt še ne posega v zakonsko varovane pravne koristi oziroma pravico tožnice (v smislu 1. člena ZUS in 157. člen Ustave).