Upravičenec, ki predloga izdajo začasne odredbe po 68. členu ZDen, mora v predlogu za izdajo začasne odredbe konkretizirati obseg zavarovanja in verjetno izkazati pravno in dejansko podlago za predlagano začasno odredbo, kar zajema tudi predlagano obliko vrnitve premoženja.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - obojestranska krivda - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode
Sodišče druge stopnje je pri presoji pomena agresivne vožnje stranskega intervenienta v križišče za nastanek škodnega dogodka premalo upoštevalo pomen spoštovanja omejitve hitrosti pri vožnji v križišče. Prekoračitev hitrosti, ki je v mestu omejena na 60 km/h, za nekaj več kot 20 km/h, ne pove vsega. Upoštevati je treba, da je šlo za takšno prekoračitev pri vožnji v križišče in da je bila zatorej prekršena tudi dolžnost, približevati se križišču posebno previdno, s hitrostjo, ki je posebej skrbno prilagojena prometni situaciji. O pomembnosti take vožnje v križišče zlasti zgovorno priča podatek, da je imelo vozilo zavarovanca tožene stranke v trenutku trčenja s tožničinim vozilom, kljub zaviranju trčno hitrost 56,6 km/h, torej praktično toliko, kolikor je bila največja dovoljena hitrost na cesti, po kateri je ta udeleženec škodnega dogodka pripeljal v križišče.Zaradi vseh ugotovljenih dejanskih okoliščin škodnega dogodka je po presoji revizijskega sodišča treba oceniti krivdna prispevka obeh udeležencev kot enako odločilna za nastanek škodnega dogodka, kakršen je ugotovljen (opredeljuje pa ga tudi silovitost trčenja vozil). Torej tožena stranka odškodninsko odgovarja tožnici za eno polovico njene škode.
ZP člen 245, 167, 167/1, 167/1-9. CZ člen 370, 370/1, 370/1-1, 380, 380 b/1.ZOR člen 172.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - povračilo škode osebi, proti kateri je bil ustavljen postopek o prekršku
Utemeljenost zahtevka tožnikov je bilo treba presoditi s stališča določb Zakona o prekrških o povrnitvi škode osebam, ki jim je bil neopravičeno izrečen varstveni ukrep (sedemnajsto poglavje - 245.čl.) ter s stališča določb o odškodninski odgovornosti po 172.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, za tožnike niso podani pogoji za povrnitev škode po 245.čl. Zakona o prekrških, saj proti njim ni bil ustavljen postopek, ker bi bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek, ali pa zato, ker bi bili podani razlogi, ki izključujejo storilčevo odgovornost za prekršek (1.tč. cit. določbe). Po stališču Republiškega senata za prekrške je postopek tekel brez predloga pristojnega predlagatelja in zato je bil postopek ustavljen iz razloga po 9.tč. 1.odst. 167.čl. Zakona o prekrških, da obstojijo druge okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku.
Po navedbah tožeče stranke je obstajalo nepravilno ravnanje delavcev tožene stranke le v tem, da so brez zakonite podlage odvzeli prašiče in jih prodali, kar bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost tožene stranke le ob pogojih iz 245.čl. Zakona o prekrških. Drugega protipravnega ravnanja delavcev, za katere bi odgovarjala tožena stranka, tožeča stranka ni zatrjevala. Zato ni pogojev za odgovornost po 172.čl. ZOR.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka
Glede na dohodke obeh staršev in glede na tožnikovo solastništvo hiše, ni razlogov, da bi se vzel za podlago za določitev preživnine minimalen statistično ugotovljen podatek o stroških preživljanja, kot je to očitno storilo sodišče druge stopnje. Preživnina, ki ne dosega polovice že nekoliko zastarelega podatka o minimalnih preživninskih stroških, glede na dohodke staršev in siceršnje ugotovljene okoliščine v tej zadevi ni v skladu z določbo 79.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ne upošteva niti možnosti staršev niti potreb otroka.
Kot subjekt zahteve za vpis v register političnih strank na podlagi 33. člena zakona o političnih strankah lahko nastopa le politična organizacija, ki je bila ob uveljavitvi tega zakona vpisana v register političnih organizacij (9. člen zakona o političnih organizacijah).
revizija - dovoljenost revizije v postopku za vrnitev poslovne sposobnosti
Revizija je dovoljena samo v primeru, če se komu odvzame poslovna sposobnost. Določba 52.čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki v takem primeru dovoljuje revizijo, ne velja v postopku za vrnitev poslovne sposobnosti. V tem postopku velja splošna določba 34.čl. zakona o nepravdnem postopku.
Tožena stranka trdi v reviziji, da je pogodba, na podlagi katere je sodišče naložilo plačilo, nična, ker je bila sklenjena na goljufiv način, saj je tožnik ob njeni sklenitvi drugače prikazoval razmere. Očitno torej meri na prevaro, v zvezi s katero zakon določa, da, če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki z namenom, da bi jo tako zapeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe (prvi odstavek 65. člena ZOR). Zakon torej posebej ureja primer neveljavnosti pogodbe zaradi napake volje - prevare in pri tem določa sankcijo - izpodbojnost. Tako za ničnost ne more iti. Če ne pride zaradi napake volje stranke do razveljavitve pogodbe ob pogojih iz tretjega in drugega odstavka 112. člena ZOR (za kar v tej pravdi ne gre), sme pogodbena stranka, v katere interesu se ugotavlja izpodbojnost, zahtevati, naj se pogodba razveljavi (prvi odstavek 112. člena ZOR), le s tožbo (arg. iz 117. člena ZOR). Pa tudi sicer izpodbojna pogodba pravno učinkuje in obvezuje oba pogodbenika vse dotlej, dokler je sodišče z oblikovalno sodbo ne razveljavi. Tožena stranka (nasprotne) tožbe z razveljavitvenim zahtevkom ni postavila, samo z ugovorom neveljavnosti pogodbe iz opisanega razloga pa po povedanem ne more uspeti.
Ena izmed postavk za uspešno uveljavljanje razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin je nepričakovanost dogodka. Z zvišanjem cen, tudi če gre za zakupnine zemljišč, pa mora pogodbena stranka, zlasti takšna, ki se ukvarja z obrtno, torej pridobitveno dejavnostjo, vselej računati (drugi odstavek 133. člena ZOR). Ocena sodišča, da bi toženca zakupnino za zemljišče v znesku 5.625,00 SIT na mesec, pri čemer je toženec ta čas dobil in sprejel delavnico za najemnino 150 DEM na mesec, lahko plačevala, če bi toženka sploh delala, je pravilna, saj ob opravljanju gostinske dejavnosti v kiosku takšen znesek zakupnine nikakor ne more pomeniti, da zaradi njega ne bi bilo mogoče "uresničiti namena pogodbe", pa čeprav je ob sklenitvi znašal 502,00 SIT.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb
Denacionalizacijski upravičenci po 14. členu zakona o denacionalizaciji so lahko le tiste organizacije katoliške cerkve, ki so bile ob uveljavitvi tega zakona obravnavane kot domače pravne osebe po zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji, to je tiste, katerih sedež in glavnina dejavnosti sta bila na območju Republike Slovenije.
dednopravni zahtevki - obligacijski zahtevki - pravnomočnost sklepa o dedovanju - pravda ob pogojih za obnovo postopka - dedni dogovor
Sodišče je ugotovilo, da sta pravdni stranki poleg dednega dogovora, sklenjenega na zapuščinski obravnavi po pokojni materi, sklenili še dogovor, po katerem se je toženka obvezala plačati tožnici sporni znesek iz naslova izravnave vrednosti nepremičnin, prejetih po dednem dogovoru, ki je bil sprejet v sklep o dedovanju. Povsem neutemeljeno je zato toženkino revizijsko vztrajanje pri stališču, da tožničin zahtevek ni obligacijski temveč dednopravni in da zato tožnico veže pravnomočni sklep o dedovanju, ker ne gre za nobenega izmed primerov iz členov 213/5, 222, 223 ali 224 Zakona o dedovanju.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo stanovanja - zadružna lastnina - družbena lastnina
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti zaključku sodišč prve in druge stopnje, da je stanovanje prešlo v premoženje zadruge kot družbena lastnina. V času, ko se je tožena stranka oblikovala kot zadruga, je bil v veljavi Zakon o zadrugah (Ur.l. SFRJ, št. 3/90), ki je v 4.odst. 15.čl. določal, da se zemljišča in druga sredstva v družbeni lastnini lahko prenesejo na zadrugo kot sredstva v družbeni lastnini. Da je za taka sredstva veljal poseben režim, izhaja m.dr. iz določb 20.čl., po katerih se ob prenehanju zadruge sredstva v družbeni lastnini, ki jih je zadruga uporabljala, niso smela razdeliti med zadružnike (tako kot sredstva v zadružni lastnini), ampak so se dala v upravljanje občini.
Tožnik je bil kot imetnik stanovanjske pravice ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona upravičen do nakupa stanovanja ob pogojih, ki jih določa 117.čl. in nasl. zakona. Njegova upravičenja se s tem, da je stanovanje pred tem kot družbena lastnina prešlo na kmetijsko zadrugo, niso spremenila.
ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic - skrbnost dobrega strokovnjaka - odgovornost banke za vlogo, izplačano tretji osebi
Sodišče druge stopnje je v svoji sodbi pravilno poudarilo, da mora druga tožena stranka pri svojem poslovanju ravnati s postroženo skrbnostjo dobrega strokovnjaka (2.odst. 18.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Še posebno skrbno mora poslovati, kadar izplačuje denar tretji osebi, da na ta način zaščiti pravice lastnika knjižice. Taka skrbnost pa ni bila podana, če je delavka druge tožene stranke omogočila, da je dvignila denar s hranilne knjižice namesto lastnika pooblaščenka, ne da bi bil v knjižici podpis lastnika, ki potrjuje obstoj pooblastilnega razmerja.
Tožena stranka je svojo pogodbeno obveznost plačila članarine za leti 1986 in 1987 poravnala z nakazili pooblaščencu tožeče stranke J. I.. Tožeča stranka v postopku ni dokazala, da je bil tak načina plačila v nasprotju s pogodbo. Glede na take ugotovitve sta sodišči z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pravilno uporabili materialno pravo, saj zahtevek na izpolnitev pogodbe ni utemeljen.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Tožbeni zahtevek tožeče stranke ni denarni zahtevek. Tožeča stranka bi zato vrednost spornega predmeta v tožbi morala navesti. S tem, ko tega ni storila, si tudi pravice do revizije ni zagotovila. Na dovoljenost revizije ne more vplivati dejstvo, da sta se pravdni stranki po zaključku naroka dne 10.12.1993 sporazumeli, da znaša vrednost spornega predmeta 300.000,00 SIT od vložitve tožbe dalje.
lokacijsko dovoljenje - odlog prisilne izvršbe odstranitve stanovanjske hiše
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN (Ur.l. RS, št. 18/93 in 47/93) v določbah 11. člena ne predvideva možnosti oprostitve plačila depozita zaradi socialnih in finančnih razmer zavezanca. Zato prošnji za oprostitev plačila depozita ni mogoče ugoditi. Če ne gre za po lastniku naseljen stanovanjski objekt, stranki tudi ni mogoče dovoliti obročnega plačila depozita (3. odstavek 11. člena citiranega zakona).
Tujec ima v postopku za izdajo delovnega dovoljenja, čeprav sam ni vložil vloge za izdajo delovnega dovoljenja, lastnost stranke že v postopku pri organu prve stopnje, pravica do pritožbe pa mu gre kot stranki po določbi 1. odstavka 223. člena ZUP, ne glede na to, ali je bil postopek uveden na njegovo zahtevo ali zahtevo delodajalca.
Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti člen 4. Navodila za ugotavljanje odstotka vojaške invalidnosti točka 30. ZTPVI člen 91 - 115.
zvišanje odstotka invalidnosti - vojaški invalid
Če v postopku zvišanja odstotka invalidnosti ni ugotovljeno, katere spremembe okvare organizma vplivajo na že ugotovljen odstotek invalidnosti in kakšna je ocena teh sprememb, dejansko stanje ni popolno ugotovljeno.
Ker je amortizacija odhodek, ki je predmet davka iz dohodkov iz dejavnosti, okoliščine, da mu davčni organ ni priznal njene revalorizacije, davčni zavezanec lahko uspešno izpodbija v pritožbi oz. tožbi zoper odločbo o davku iz dohodkov iz dejavnosti, ne pa zoper odločbo o odmeri dohodnine.
Po določbi 39. člena ZDRS pristojni organ ne odloča o sprejemu niti o pridobitvi državljanstva RS, marveč ugotavlja le, ali je oseba po predpisih, ki so v RS veljali pred uveljavitvijo ZDRS, pridobila državljanstvo Republike Slovenije.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - obojestranska krivda
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil se odgovornost za nastalo škodo presoja po krivdnem načelu (178. člen ZOR). Za pretrpljeno škodo odgovarja vsak imetnik motornega vozila v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Vozili obeh udeležencev je pri tem mogoče uvrstiti v kategorijo motornih vozil. Tožnikovo nepazljivost, ocenjeno kot izsiljevanje prednosti, je izpodbijana sodba utemeljeno upoštevala kot bistven prispevek k nastanku škode in sicer ne glede na vrsto obeh udeleženih motornih vozil. Zavarovanec tožene stranke je namreč vozil s hitrostjo, ki je bila nižja od dovoljene, ugotovljene okoliščine pa mu niso narekovale take dodatne skrbnosti, da bi mu bilo mogoče očitati v reviziji zatrjevani prispevni delež k nastanku škode.