posebne igre na srečo - upravnopravna kontrola izvajalca
Upravnopravno kontrolo poslovanja pravnih oseb za izvajanje posebnih iger na srečo opravlja ministrstvo za finance, ne pa davčni organ v postopku davčnega nadziranja.
ZP člen 245, 167, 167/1, 167/1-9. CZ člen 370, 370/1, 370/1-1, 380, 380 b/1.ZOR člen 172.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - povračilo škode osebi, proti kateri je bil ustavljen postopek o prekršku
Utemeljenost zahtevka tožnikov je bilo treba presoditi s stališča določb Zakona o prekrških o povrnitvi škode osebam, ki jim je bil neopravičeno izrečen varstveni ukrep (sedemnajsto poglavje - 245.čl.) ter s stališča določb o odškodninski odgovornosti po 172.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, za tožnike niso podani pogoji za povrnitev škode po 245.čl. Zakona o prekrških, saj proti njim ni bil ustavljen postopek, ker bi bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek, ali pa zato, ker bi bili podani razlogi, ki izključujejo storilčevo odgovornost za prekršek (1.tč. cit. določbe). Po stališču Republiškega senata za prekrške je postopek tekel brez predloga pristojnega predlagatelja in zato je bil postopek ustavljen iz razloga po 9.tč. 1.odst. 167.čl. Zakona o prekrških, da obstojijo druge okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku.
Po navedbah tožeče stranke je obstajalo nepravilno ravnanje delavcev tožene stranke le v tem, da so brez zakonite podlage odvzeli prašiče in jih prodali, kar bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost tožene stranke le ob pogojih iz 245.čl. Zakona o prekrških. Drugega protipravnega ravnanja delavcev, za katere bi odgovarjala tožena stranka, tožeča stranka ni zatrjevala. Zato ni pogojev za odgovornost po 172.čl. ZOR.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - obojestranska krivda - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode
Sodišče druge stopnje je pri presoji pomena agresivne vožnje stranskega intervenienta v križišče za nastanek škodnega dogodka premalo upoštevalo pomen spoštovanja omejitve hitrosti pri vožnji v križišče. Prekoračitev hitrosti, ki je v mestu omejena na 60 km/h, za nekaj več kot 20 km/h, ne pove vsega. Upoštevati je treba, da je šlo za takšno prekoračitev pri vožnji v križišče in da je bila zatorej prekršena tudi dolžnost, približevati se križišču posebno previdno, s hitrostjo, ki je posebej skrbno prilagojena prometni situaciji. O pomembnosti take vožnje v križišče zlasti zgovorno priča podatek, da je imelo vozilo zavarovanca tožene stranke v trenutku trčenja s tožničinim vozilom, kljub zaviranju trčno hitrost 56,6 km/h, torej praktično toliko, kolikor je bila največja dovoljena hitrost na cesti, po kateri je ta udeleženec škodnega dogodka pripeljal v križišče.Zaradi vseh ugotovljenih dejanskih okoliščin škodnega dogodka je po presoji revizijskega sodišča treba oceniti krivdna prispevka obeh udeležencev kot enako odločilna za nastanek škodnega dogodka, kakršen je ugotovljen (opredeljuje pa ga tudi silovitost trčenja vozil). Torej tožena stranka odškodninsko odgovarja tožnici za eno polovico njene škode.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka
Glede na dohodke obeh staršev in glede na tožnikovo solastništvo hiše, ni razlogov, da bi se vzel za podlago za določitev preživnine minimalen statistično ugotovljen podatek o stroških preživljanja, kot je to očitno storilo sodišče druge stopnje. Preživnina, ki ne dosega polovice že nekoliko zastarelega podatka o minimalnih preživninskih stroških, glede na dohodke staršev in siceršnje ugotovljene okoliščine v tej zadevi ni v skladu z določbo 79.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ne upošteva niti možnosti staršev niti potreb otroka.
Upravičenec, ki predloga izdajo začasne odredbe po 68. členu ZDen, mora v predlogu za izdajo začasne odredbe konkretizirati obseg zavarovanja in verjetno izkazati pravno in dejansko podlago za predlagano začasno odredbo, kar zajema tudi predlagano obliko vrnitve premoženja.
revizija - dovoljenost revizije v postopku za vrnitev poslovne sposobnosti
Revizija je dovoljena samo v primeru, če se komu odvzame poslovna sposobnost. Določba 52.čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki v takem primeru dovoljuje revizijo, ne velja v postopku za vrnitev poslovne sposobnosti. V tem postopku velja splošna določba 34.čl. zakona o nepravdnem postopku.
Tožena stranka trdi v reviziji, da je pogodba, na podlagi katere je sodišče naložilo plačilo, nična, ker je bila sklenjena na goljufiv način, saj je tožnik ob njeni sklenitvi drugače prikazoval razmere. Očitno torej meri na prevaro, v zvezi s katero zakon določa, da, če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki z namenom, da bi jo tako zapeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe (prvi odstavek 65. člena ZOR). Zakon torej posebej ureja primer neveljavnosti pogodbe zaradi napake volje - prevare in pri tem določa sankcijo - izpodbojnost. Tako za ničnost ne more iti. Če ne pride zaradi napake volje stranke do razveljavitve pogodbe ob pogojih iz tretjega in drugega odstavka 112. člena ZOR (za kar v tej pravdi ne gre), sme pogodbena stranka, v katere interesu se ugotavlja izpodbojnost, zahtevati, naj se pogodba razveljavi (prvi odstavek 112. člena ZOR), le s tožbo (arg. iz 117. člena ZOR). Pa tudi sicer izpodbojna pogodba pravno učinkuje in obvezuje oba pogodbenika vse dotlej, dokler je sodišče z oblikovalno sodbo ne razveljavi. Tožena stranka (nasprotne) tožbe z razveljavitvenim zahtevkom ni postavila, samo z ugovorom neveljavnosti pogodbe iz opisanega razloga pa po povedanem ne more uspeti.
Ena izmed postavk za uspešno uveljavljanje razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin je nepričakovanost dogodka. Z zvišanjem cen, tudi če gre za zakupnine zemljišč, pa mora pogodbena stranka, zlasti takšna, ki se ukvarja z obrtno, torej pridobitveno dejavnostjo, vselej računati (drugi odstavek 133. člena ZOR). Ocena sodišča, da bi toženca zakupnino za zemljišče v znesku 5.625,00 SIT na mesec, pri čemer je toženec ta čas dobil in sprejel delavnico za najemnino 150 DEM na mesec, lahko plačevala, če bi toženka sploh delala, je pravilna, saj ob opravljanju gostinske dejavnosti v kiosku takšen znesek zakupnine nikakor ne more pomeniti, da zaradi njega ne bi bilo mogoče "uresničiti namena pogodbe", pa čeprav je ob sklenitvi znašal 502,00 SIT.
Kot subjekt zahteve za vpis v register političnih strank na podlagi 33. člena zakona o političnih strankah lahko nastopa le politična organizacija, ki je bila ob uveljavitvi tega zakona vpisana v register političnih organizacij (9. člen zakona o političnih organizacijah).
Tožena stranka je svojo pogodbeno obveznost plačila članarine za leti 1986 in 1987 poravnala z nakazili pooblaščencu tožeče stranke J. I.. Tožeča stranka v postopku ni dokazala, da je bil tak načina plačila v nasprotju s pogodbo. Glede na take ugotovitve sta sodišči z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pravilno uporabili materialno pravo, saj zahtevek na izpolnitev pogodbe ni utemeljen.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo stanovanja - zadružna lastnina - družbena lastnina
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti zaključku sodišč prve in druge stopnje, da je stanovanje prešlo v premoženje zadruge kot družbena lastnina. V času, ko se je tožena stranka oblikovala kot zadruga, je bil v veljavi Zakon o zadrugah (Ur.l. SFRJ, št. 3/90), ki je v 4.odst. 15.čl. določal, da se zemljišča in druga sredstva v družbeni lastnini lahko prenesejo na zadrugo kot sredstva v družbeni lastnini. Da je za taka sredstva veljal poseben režim, izhaja m.dr. iz določb 20.čl., po katerih se ob prenehanju zadruge sredstva v družbeni lastnini, ki jih je zadruga uporabljala, niso smela razdeliti med zadružnike (tako kot sredstva v zadružni lastnini), ampak so se dala v upravljanje občini.
Tožnik je bil kot imetnik stanovanjske pravice ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona upravičen do nakupa stanovanja ob pogojih, ki jih določa 117.čl. in nasl. zakona. Njegova upravičenja se s tem, da je stanovanje pred tem kot družbena lastnina prešlo na kmetijsko zadrugo, niso spremenila.
dednopravni zahtevki - obligacijski zahtevki - pravnomočnost sklepa o dedovanju - pravda ob pogojih za obnovo postopka - dedni dogovor
Sodišče je ugotovilo, da sta pravdni stranki poleg dednega dogovora, sklenjenega na zapuščinski obravnavi po pokojni materi, sklenili še dogovor, po katerem se je toženka obvezala plačati tožnici sporni znesek iz naslova izravnave vrednosti nepremičnin, prejetih po dednem dogovoru, ki je bil sprejet v sklep o dedovanju. Povsem neutemeljeno je zato toženkino revizijsko vztrajanje pri stališču, da tožničin zahtevek ni obligacijski temveč dednopravni in da zato tožnico veže pravnomočni sklep o dedovanju, ker ne gre za nobenega izmed primerov iz členov 213/5, 222, 223 ali 224 Zakona o dedovanju.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb
Denacionalizacijski upravičenci po 14. členu zakona o denacionalizaciji so lahko le tiste organizacije katoliške cerkve, ki so bile ob uveljavitvi tega zakona obravnavane kot domače pravne osebe po zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji, to je tiste, katerih sedež in glavnina dejavnosti sta bila na območju Republike Slovenije.
ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic - skrbnost dobrega strokovnjaka - odgovornost banke za vlogo, izplačano tretji osebi
Sodišče druge stopnje je v svoji sodbi pravilno poudarilo, da mora druga tožena stranka pri svojem poslovanju ravnati s postroženo skrbnostjo dobrega strokovnjaka (2.odst. 18.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Še posebno skrbno mora poslovati, kadar izplačuje denar tretji osebi, da na ta način zaščiti pravice lastnika knjižice. Taka skrbnost pa ni bila podana, če je delavka druge tožene stranke omogočila, da je dvignila denar s hranilne knjižice namesto lastnika pooblaščenka, ne da bi bil v knjižici podpis lastnika, ki potrjuje obstoj pooblastilnega razmerja.
revizija - dovoljenost revizije - sklep o stroških
Odločitev o stroških ima naravo sklepa. V obravnavani pravdni zadevi se je spor med strankama končal s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave in ne z odločitvijo o stroških postopka v zvezi z njo. Zahteva za povrnitev pravdnih stroškov je akcesorne narave, saj je odvisna od odločitve o sporu in s tem v zvezi uspeha posamezne stranke v njem. O zahtevi za povrnitev stroškov se zato odloča v postopku, zaradi katerega so stroški nastali. Zato tudi odločitev o taki zahtevi, to je sklep o stroških, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS02758
ZPod člen 104, 107.ZOR člen 189. ZPP (1977) člen 385, 385/3, 387.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - navajanje novih dejstev in dokazov - družba z omejeno odgovornostjo - obseg povrnitve gmotne škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček
Ker družbenik kot fizična oseba ni lastnik stvari iz premoženja družbe, drugemu družbeniku ne odgovarja niti odškodninsko niti iz naslova vrnitve stvari v last, če jih ima v posesti. Aktivna legitimacija je namreč na strani družbe.
Določbe 1. odstavka 267. člena ZUP ni mogoče uporabiti za to, da bi se v postopku za izrek ničnosti odločbe izpodbijalo dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno in pravnomočno upravno odločbo.
Soglasje za tedensko vlaganje deklaracij omogoča le kasnejše vlaganje le-teh, ne vpliva pa na dolžnost prevoznika, da v določenem roku prijavi blago namembni carinarnici.
Izvzetje opreme iz naslova vloge tuje osebe, ki je bila oproščena plačila carine po 30.b členu CZ, pred potekom zakonsko določenega petletnega roka, pomeni kršitev prepovedi iz 30.b člena CZ in s tem je podan razlog za obračun carine po 4. odst. 30.b člena CZ.
lokacijsko dovoljenje - odlog prisilne izvršbe odstranitve stanovanjske hiše
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN (Ur.l. RS, št. 18/93 in 47/93) v določbah 11. člena ne predvideva možnosti oprostitve plačila depozita zaradi socialnih in finančnih razmer zavezanca. Zato prošnji za oprostitev plačila depozita ni mogoče ugoditi. Če ne gre za po lastniku naseljen stanovanjski objekt, stranki tudi ni mogoče dovoliti obročnega plačila depozita (3. odstavek 11. člena citiranega zakona).