revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Tožbeni zahtevek tožeče stranke ni denarni zahtevek. Tožeča stranka bi zato vrednost spornega predmeta v tožbi morala navesti. S tem, ko tega ni storila, si tudi pravice do revizije ni zagotovila. Na dovoljenost revizije ne more vplivati dejstvo, da sta se pravdni stranki po zaključku naroka dne 10.12.1993 sporazumeli, da znaša vrednost spornega predmeta 300.000,00 SIT od vložitve tožbe dalje.
Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti člen 4. Navodila za ugotavljanje odstotka vojaške invalidnosti točka 30. ZTPVI člen 91 - 115.
zvišanje odstotka invalidnosti - vojaški invalid
Če v postopku zvišanja odstotka invalidnosti ni ugotovljeno, katere spremembe okvare organizma vplivajo na že ugotovljen odstotek invalidnosti in kakšna je ocena teh sprememb, dejansko stanje ni popolno ugotovljeno.
Tujec ima v postopku za izdajo delovnega dovoljenja, čeprav sam ni vložil vloge za izdajo delovnega dovoljenja, lastnost stranke že v postopku pri organu prve stopnje, pravica do pritožbe pa mu gre kot stranki po določbi 1. odstavka 223. člena ZUP, ne glede na to, ali je bil postopek uveden na njegovo zahtevo ali zahtevo delodajalca.
Ker je amortizacija odhodek, ki je predmet davka iz dohodkov iz dejavnosti, okoliščine, da mu davčni organ ni priznal njene revalorizacije, davčni zavezanec lahko uspešno izpodbija v pritožbi oz. tožbi zoper odločbo o davku iz dohodkov iz dejavnosti, ne pa zoper odločbo o odmeri dohodnine.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-6, 332, 332/1, 332/1-5.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba zaradi izostanka - dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik
Za izdajo sodbe zaradi izostanka ne smejo biti dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, sicer gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 6. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 5. točko 1. odstavka 332. člena ZPP.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - obojestranska krivda
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil se odgovornost za nastalo škodo presoja po krivdnem načelu (178. člen ZOR). Za pretrpljeno škodo odgovarja vsak imetnik motornega vozila v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Vozili obeh udeležencev je pri tem mogoče uvrstiti v kategorijo motornih vozil. Tožnikovo nepazljivost, ocenjeno kot izsiljevanje prednosti, je izpodbijana sodba utemeljeno upoštevala kot bistven prispevek k nastanku škode in sicer ne glede na vrsto obeh udeleženih motornih vozil. Zavarovanec tožene stranke je namreč vozil s hitrostjo, ki je bila nižja od dovoljene, ugotovljene okoliščine pa mu niso narekovale take dodatne skrbnosti, da bi mu bilo mogoče očitati v reviziji zatrjevani prispevni delež k nastanku škode.
Po določbi 39. člena ZDRS pristojni organ ne odloča o sprejemu niti o pridobitvi državljanstva RS, marveč ugotavlja le, ali je oseba po predpisih, ki so v RS veljali pred uveljavitvijo ZDRS, pridobila državljanstvo Republike Slovenije.
SZ člen 117, 128, 128/2, 148, 148/2. ZSR člen 7, 7/1, 60, 60/1, 60/3.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - nedograjena hiša - čas za njeno dograditev
Iz zakonskih določb, da lastnik stanovanja lahko odkloni sklenitev prodajne pogodbe (drugi odstavek 128. člena SZ) po predpisih o privatizaciji stanovanj (117. in naslednji členi SZ), če ima imetnik stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ v lasti nedograjeno družinsko stanovanjsko hišo (tretji odstavek 60. člena ZSR), če je ta primerna (prvi odstavek 7. člena ZSR), ko bo dograjena, in če bi jo glede na njeno dograjenost in svoje zmožnosti lahko dogradil, pri čemer so slednje pomembne le glede časa, za katerega naj bi bila sklenjena najemna pogodba, če jo želi imetnik skleniti (drugi odstavek 148. člena SZ).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - višina prispevka za preživljanje otrok - skrb staršev za otroke - dolžnost preživljanja - gmotne razmere preživljalca
Revizijska primerjava, kar zadeva ugotovljene potrebe hčerk pravdnih strank, z družinami, ki živijo z eno zajamčeno plačo nekaj nad 30.000,00 SIT na mesec, je neprimerna, saj imajo otroci pravico do takšnega šolanja, izobraževanja in zunajšolskih dejavnosti, kakršne dopuščajo zmožnosti staršev (79. člen in prvi odstavek 123. člena ZZZDR). To pač pomeni, da imajo otroci iz družin, ki so v boljšem gmotnem položaju, večje možnosti za svoje izpopolnjevanje v primerjavi z drugimi, kjer teh možnosti ni. To pa seveda po drugi strani pomeni, da morajo starši v skladu s svojimi možnostmi nuditi otrokom toliko, kolikor je potrebno, da jim omogočijo razmere za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo (102. člen ZZZDR). Po vsem tem pa sta se sodišči ravnali. Ko govori zakon o zmožnostih preživljalca, daje jasno vedeti, da tu ne gre le za njegov osebni dohodek, marveč za vse možnosti, ki jih mora izkoristiti, da omogoči otrokom tisto, kar je bilo navedeno.
Ker medicinska veda pozna tveganja v zvezi z nosečnostjo v določeni starosti in ker je z ustreznimi preiskavami mogoče ugotoviti bolezen otroka ter omogočiti materi, da se glede na to odloči za prekinitev nosečnosti, ni dvoma, da je zdravnikova dolžnost seznaniti s tem mater ter ji omogočiti odločitev o rojstvu glede na ugotovljene okoliščine. V tem smislu je treba razumeti določbo 47.člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur.l. RS, št. 9/92), ki sicer pojasnilno dolžnost obravnava v zvezi z boleznijo in medicinskimi posegi. Vendar je pomen te določbe širši in se nanaša na vsakršno razmerje med zdravnikom in pacientom, četudi ne gre za bolezen, ampak n.pr. za nosečnost, in četudi ne gre za poseg, ki ga priporoča zdravnik, ampak se zanj odloči pacient.
potrditev programa lastninskega preoblikovanja podjetij
Če denacionalizacijski upravičenec ne predlaga izdaje začasne odredbe po ZLPP, se podjetje lahko lastninsko preoblikuje in eventuelni denacionalizacijski zahtevek ne predstavlja več ovire za lastninsko preoblikovanje podjetja. V postopku lastninskega preoblikovanja podjetja Agencija ni pooblaščena za kontrolo zakonitosti pridobitve družbenega premoženja, ki se lastnini.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - dolžnost, omogočiti nakup drugega primernega stanovanja
Ker je tožeča stranka pridobila stanovanjsko pravico na stanovanju, ki je opredeljeno kot službeno stanovanje, ji mora tožena stranka omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji, ki so določeni za privatizacijo.
Določba 5. odstavka 206. člena ZUP, da je treba odločbo vročiti stranki v izvirniku ali overjenem prepisu, pomeni, da mora biti pisni odpravek odločbe, ki se vroči stranki, po vsebini enak izvirniku. Vročitev pisnega odpravka odločbe, ki po vsebini ni enak izvirniku, predstavlja kršitev ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen ustave RS).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - vrednotenje deleža vsakega zakonca
Prispevek zakonca k povečanju ali ohranjanju vrednosti premoženja drugega zakonca mora biti vrednostno izražen, da bi imel stvarnopravne posledice v obliki spremembe solastninskega razmerja na tem premoženju (2. odst. 59.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - podlage za odgovornost - vzročna zveza
Ker so težave s hrbtenico povezane z obolevnim stanjem hrbtenice in ne izvirajo iz škodnega dogodka, ki ga je povzročil zavarovanec tožene stranke (ni vzročne zveze), tudi ni podlage za njegovo odškodninsko odgovornost (154. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR) za te težave.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - pravica ene stranke, če druga ne izpolni svoje obveznosti - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - sodna poravnava - izročilna pogodba (preužitkarska pogodba)
Iz dosedajšnjih navedb jasno sledi, da je v obravnavani zadevi bistveno, da gre za neizpolnitev obveznosti tožene stranke, določene v sodni poravnavi (ta v tožbenem zahtevku sploh ni zajeta). Zato uporaba določila 124. člena ZOR ne pride več v poštev. S sklenjeno sodno poravnavo je namreč dosežen isti učinek, kot če bi tožnica na podlagi 124. člena ZOR iztožila izpolnitev obveznosti tožene stranke in s sodbo pridobila možnost, da svojo terjatev izsili v izvršilnem postopku. Zato v primeru, če dolžnik iz sodne poravnave ne izpolni svoje obveznosti, iz tega razloga ni mogoče zahtevati njene razveze (seveda tudi ne razveze osnovnega, pred sodno poravnavo spornega pogodbenega razmerja). Ker predstavlja sodna poravnava izvršilni naslov, se lahko zahteva njena prisilna izvršba.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji po 25.6.1991 - nezakonita uporaba stanovanja - preselitev v manjše stanovanje
Iz navedenih dejstev izhaja, da bi toženec, v primeru, če ne bi prišlo do zamenjave, lahko ostal v stanovanju po očetovi izselitvi (2. odstavek 19. člena ZSR) in kot uporabnik pridobil stanovanjsko pravico (3. odstavek 19. člena ZSR). Zaradi pridobljenega pravnega položaja uporabnika na prejšnjem stanovanju z navedenimi pravicami, ki izhajajo iz tega položaja, mu ni mogoče odreči stanovanjske zaščite na spornem (manjšem) stanovanju. Drugačna materialnopravna razlaga bi pomenila, da bi toženec, v primeru, če bi ostal v prejšnjem večjem stanovanju, pridobil stanovanjsko pravico, ker pa se je izselil v manjše, prejšnje pa prepustil stanodajalcu, naj bi ostal brez vsakega stanovanja. Res je, da toženec za uporabo spornega stanovanja ni dobil tudi formalne podlage z odločbo stanodajalca (odločba z dne 29.8.1991 je nezakonita, ker jo je izdal organ, ki takrat ni bil več stanodajalec), vendar pa je izpolnjeval vse pogoje za takšno deklaratorno odločbo, ki bi mu jo do 25.6.1991 lahko izdal prejšnji stanodajalec, oziroma po navedenem datumu njegov pravni naslednik - to je tožeča stranka.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - vključevanje na neprednostno cesto - prehitra vožnja
Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo na podlagi zakonskih določb o odgovornosti pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila (drugi odstavek 178. člena ZOR), ko sta ugotovili stopnjo krivde obeh voznikov - tožnika in zavarovanca tožene stranke in s tem delež odgovornosti pravdnih strank. Tako je pravilno upoštevalo, da je tožnik s svojo vožnjo s stranskega uvoza zapeljal delno že na glavno cesto izven naselja in s tem ustvaril za zavarovanca tožene stranke vtis, da bo zapeljal naprej, pri čemer je seveda irelevantno, koliko desno je vozil slednji po svojem pasu. Tožnik je bil tako tisti, ki je ustvaril nevarno situacijo, zavarovanec tožene stranke pa ni več mogel reagirati tako, da bi nesrečo preprečil, ker je vozil preblizu avtomobila pred seboj in zlasti prehitro. Tako zaviranje ni pomagalo, da bi se avtomobil pravočasno ustavil, še več, zaneslo ga je v desno, saj so bile ugotovljene poškodbe na levem sprednjem delu njegovega vozila. Vključevanje vozil s stranske ceste na glavno zunaj naselja terja slejkoprej ne le večjo pozornost voznikov, ki se vključujejo, marveč tudi takšno ravnanje, ki ne sme zmesti voznikov vozil, ki se gibljejo po prednostni cesti (šlo je celo za magistralno cesto na eni strani in za uvoz-izvoz z bencinske črpalke na drugi strani), ker utegne priti do nepotrebnih hkrati pa usodnih reakcij. Če se to dogaja v nočnem času, še toliko bolj. Kršitev cestnih predpisov o prednosti vozil ima v takšnih razmerah veliko večjo težo kot kršitev predpisov o hitrosti in razdalji med vozili.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Zaradi preloma zgornjega dela desne koželjnice ima tožnik kot trajno posledico omejenost gibov obračanja dlani navznoter in navzven, sicer pa ima popolno gibljivost zapestja, tudi formiranje pesti je normalno, groba mišična moč pa neokrnjena. Navedene omejitve torej niso tako hude in usodne, kot to poskuša prikazati revizija, pri tožniku pa so povzročile predvsem prenehanje ukvarjanja s tistimi športi, pri katerih pride navedena omejitev do izraza. Glede na navedeno je tudi odškodnina za to obliko škode v znesku 1.000.000,00 SIT primerna. Revizijska trditev o ustaljeni sodni praksi, po kateri naj bi se za vsak ugotovljen odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti prisodil določen znesek, ne drži. Takšen način "tarifiranja" odškodnin bi zanikal obstoj zakonsko določenih meril za njihovo odmero oziroma individualizacijo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba zaradi izostanka - sklepčnost zahtevka - sprememba sodbe na drugi stopnji - revizija - razlogi
Sodišče druge stopnje, ki je ob reševanju pritožbe proti sodbi zaradi izostanka le-to spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo, je kršilo določbo prvega odstavka 369. člena v zvezi s 6. točko drugega odstavka 354. člena ZPP oziroma 4. točke 373. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 332. člena ZPP.