delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Načelno je vsak izostanek z dela, ki ni bil v naprej dovoljen, oziroma katerega delavec ne opraviči z zdravniškim potrdilom, ali pozivom državnega organa, neopravičen. Delodajalec, ki je delavca v naprej opozoril na posledice, ki lahko nastopijo, če bo šel v BIH, kjer so bile vojne razmere, je lahko štel delavčev izostanek za neopravičen, če se iz BIH zaradi vojnih razmer ni mogel pravočasno vrniti na delo.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizija
Revidentka, ki je v skupini delavk imela najnižjo povprečno oceno delovne uspešnosti, je bila zakonito opredeljena kot odvečna delavka. Na zakonitost drugostopnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ne vpliva dejstvo, da je bil izdan po enem letu od vložitve ugovora.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih
Na zakonitost in dokončnost sklepa druge stopnje o prenehanju delovnega razmerja ne vpliva, če je ta sklep bil vročen samo delavcu, ne pa tudi njegovemu pooblaščencu.
delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja za določen čas - prehod v delovno razmerje za nedoločen čas
Molče nadaljevano delo preko časa, ki je bil določen za trajanje delovnega razmerja, ima za pravno posledico, da preide delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, v delovno razmerje za nedoločen čas.
delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem delavcev
Delodajalec je čiščenje prostorov prepustil drugi organizaciji, ki je tudi prevzela delavce, ki pri delodajalcu zaradi opustitve dejavnosti niso bili več potrebni. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepe delodajalca v postopku za varstvo pravic, ki so ga sprožile delavke, ker je menilo, da bi moral toženec izpeljati postopek za ugotavljanje presežkov delavcev in delavcem, to je tožnicam, ne bi moglo prenehati delovno razmerje na podlagi 24. člena KPND in 21. člena panožne kolektivne pogodbe za zdravstvo in socialno zdravstvo, ki določa pogoje za razporejanje delavcev iz enega zavoda v drugega. Pritožbeno sodišče je odločbo spremenilo in zahtevek zavrnilo, saj so opravljale pri novem delodajalcu ustrezno delo in s prevzemom niso bile izigrane. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo, saj so bile prevzete vse delavke v novo organizacijo in je bil prevzem zakonit, zato ni bilo pogojev za izvedbo postopka, za ugotavljanje trajnih presežkov delavcev.
Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, ker je ugotovilo, da pri tožniku ni bil opravljen predhodni postopek po določilu prvega odstavka 72. člena ZTPDR.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno. Reviziji tožnika je vrhovno sodišče ugodilo in razveljavilo sklepa nižjih sodišč, ker sodišči nista ugotavljali kakšen pravni pomen ima opomin, ki je bil tožencu vročen pred vložitvijo tožbe. Postopek v odškodninskih sporih ni tako formalen kot disciplinski postopek ker zakon ne določa, da je treba delavca v postopku v organizaciji zaslišati.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - delovno dovoljenje - tujec
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa delodajalke, da je tožnici prenehalo delovno razmerje, ker kot tujka ni predložila osebnega delovnega dovoljenja. Ugotovilo je, da je tožnica ob času izdaje prvega izpodbijanega sklepa že imela novo delovno dovoljenje, zato ji delovno razmerje ni prenehalo na zakonit način. Sodišče druge stopnje je na pritožbo toženke odločbo sodišča prve stopnje potrdilo. Revizijsko sodišče je toženkini reviziji ugodilo, ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo, kdaj je bilo toženki dostavljeno delovno dovoljenje, ker se ni opredelilo do navedb, da je tožnica oseba, za katero veljajo določbe 12/2 člena ZZT in ker ni zavzelo stališča do uporabe prve alinee 13. člena ZZT in 16. člena istega zakona.
ZTPDR člen 18. ZDR (1990) člen 23, 23/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 25. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva člen 18.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - prenehanje delovnega razmerja
Določb, da je delavčevo delo treba spremljati najmanj trideset dni, ni razumeti tako, da je tudi ugotavljanje doseganja pričakovanih rezultatov dela vezanih samo na ta rok. Čas, ki je pri ugotavljanju rezultatov lahko upošteven, mora biti zaradi objektivnosti čim daljši, minimum tridesetih dni pa pomeni tisti čas, v katerem delodajalec skuša ugotavljati razloge nedoseganja pričakovanih rezultatov dela in v določenem postopku rešiti nastali položaj. Ne more pa ta rok pomeniti, da mora organizacija pozitivno oceniti pričakovane rezultate dela, če spremljani delavec, kot je to v spornem primeru, v zadnjem letu dokazano ni dosegal pričakovanih rezultatov, dosegel pa jih je samo v mesecu opazovanja.
Nista v nasprotju z določili določbi pravilnika o delovnih razmerjih (32. člen) tožene stranke in kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva (16. člen), ki kot pristojen organ določata direktorja, kot v izpodbijani odločbi nasprotno ugotavlja drugostopenjsko sodišče.
1. S tem, da je bila tolarska obveznost zavarovana z valutno klavzulo, ni postala valutna obveznost, ampak je ostala tolarska.
2. Če je " komisionar " pri nični komisijski pogodbi zneske, ki jih je prejel od " komitenta " posredoval drugim v skladu s " komitentovimi " navodili, se nanaša njegova vrnitvena obveznost iz 1. odstavka 104. člena ZOR na prejeto provizijo.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Pravdni stranki v tej zadevi nista navedli vrednosti spornega predmeta v tožbi. Predpostavke za dovoljenost revizije niso podane. Zato je revizijsko sodišče zavrglo revizijo tožene in nasprotne tožeče stranke kot nedovoljeno (392.čl. ZPP).
Ni se mogoče strinjati s kategoričnim stališčem, zlasti sodišča druge stopnje, da v tem postopku, v katerem se tožbeni zahtevek ne tiče plačila, toženka ne more postavljati zahtevkov za pobotanje najemnine. To, kar skuša doseči, je tako imenovano predpravdno pobotanje (drugače kot procesno pobotanje, ki ga ureja tudi ZPP - členi 333/2, 328/3, 352/2 in 363/5), za katerega je pomembno ugotoviti, ali gre zanj, ker je od tega odvisna rešitev prej omenjenega predhodnega vprašanja.
skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - preizkus obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga
Zavrženje obtožnega predloga po 1. odst. 437. čl. ZKP je možno le v fazi tkim. predhodnega preizkusa obtožnega predloga, ki ga mora sodišče opraviti takoj po prejemu obtožnega predloga. Po razpisu glavne obravnave se o obtožnem predlogu praviloma odloči z meritorno odločbo.
Tujec, ki se vozi na delo iz tuje države in ima bivališče v tuji državi (dnevni delovni migrant), lahko pridobi osebno delovno dovoljenje le za eno leto, pa čeprav je bil pred uveljavitvijo zakona o zaposlovanju tujcev zaposlen v Republiki Sloveniji več kot 10 let.
ZUP člen 268. Odlok AVNOJ člen 1. Zakon o zaplembi imovine in o opravljanju zaplembe člen 30.
ničnost odločbe
Odločba Okrajne zaplembene komisije o zaplembi premoženja po 1. in 2. točki 1. člena odloka AVNOJ je upravna odločba, zato je za izrek ničnosti te odločbe pristojen upravni organ, katerega pristojnost se ugotovi po splošnih pravilih postopka in po organizacijskih predpisih uprave.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - vojaško stanovanje
Ni mogoče mimo dejanske ugotovitve, da je P. M. stanovanje vrnil Komandi garnizona 20.8.1991 in s tem izgubil vse pravice, ki jih je do tedaj po takrat veljavnih določbah zakona o stanovanjskih razmerjih na njem imel (vključno pravico skleniti podstanovanjsko pogodbo).
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita vselitev - vojaško stanovanje
Revizijsko sodišče nima pomislekov o ugotovitvi v izpodbijani sodbi, da med tedanjo JLA in tožencem ni bila nikoli sklenjena pogodba o zamenjavi stanovanj, posebej pa ne v letu 1984 z uvrstitvijo na listo pričakovalcev večjih stanovanj. Pravna presoja sklepa Komande garnizona z dne 16.4.1984 z uvrstitvijo toženca na listo prosilcev ne omogoča sklepa, da mu je s tem bilo večje stanovanje že dodeljeno, z vselitvijo v sporno stanovanje pa to le realizirano. Na razpolago ni dejanskih ugotovitev, ki bi mogle utemeljiti uporabo določbe 73. člena ZOR o morebitni konvalidaciji neoblično sklenjenega pravnega posla. Obvelja zapis v razlogih izpodbijane sodbe, da (tudi v reviziji) ponujena pravna razlaga pomeni "le drugačno pravno naziranje tožene stranke", ki pa ni pravilno.
Ali je obsojenec pri nabavi blaga ravnal z goljufivim namenom, kot je ugotovilo sodišče v izpodbijani sodbi, ali pa blaga ni plačal iz razlogov, ki jih je navajal v svojem zagovoru in ki ga sodišče ni upoštevalo, je vprašanje pravilnosti in popolnosti dejanskega stanja in ne kršitve kazenskega zakona.