ukrep tržnega inšpektorja - prepoved začasnega dnevnega žrebanja kuponov vstopnic v igralnici - kršitev materialnega in procesnega zakona
Ni podan zakonski pogoj za izrek začasne prepovedi opravljanja in izvajanja dnevnega nagradnega žrebanja kuponov vstopnic zaradi dejanja nelojalne konkurence (13.čl. zakona o varstvu konkurence - ZVK), če organ pred takim izrekom ni ugotovil, da je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja (2. alinea 2. odst. 28. čl. zakona o varstvu konkurence).
sklenitev pogodbe - podlaga - dopustna podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage - nagibi za sklenitev pogodbe - navidezna pogodba
Tožniku ni uspelo dokazati, da je bila pogodba sklenjena z namenom, da se izigra njega, niti, da je bila sklenjena pogodba med toženkami le navidezna. Tako ni bilo mogoče ugoditi tožnikovemu zahtevku iz razlogov, na katere ga je opiral. Sodišči sta pravilno uporabili določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, ki se nanašajo na nedopustno podlago pogodbe in na navidezno pogodbo (čl. 51 - 53 in čl. 66).
temeljna načela - pravica pritožbe v upravnem postopku
O zahtevi stranke, o kateri prvostopni organ ni odločil, ne more odločiti drugostopni organ v pritožbenem postopku, ker je to v nasprotju z načelom o dvostopenjskem odločanju, saj stranka zoper tako odločitev nima pritožbe (11. člen ZUP).
Izpodbojni posli so relativno neveljavni. Njihova veljavnost preneha, če prizadeta stranka zahteva razveljavitev posla. Po večinski sodni praksi in pravni teoriji doseže prizadeta stranka razveljavitev izpodbojnega posla s tožbenim zahtevkom na razveljavitev posla, po stališčih drugih pa doseže to že s samo na sopogodbenika naslovljeno izjavo, da posel razveljavlja (ter se v primeru spora s sodbo zgolj ugotovi, da je posel neveljaven). Po obeh stališčih tako prizadeta stranka doseže razveljavitev izpodbojnega posla, kar ji omogoča tudi uveljavljanje kondikcijskega zahtevka. Glede na to in ker sama toženka ugotavlja v reviziji, da je sodišče druge stopnje s spremenjeno sodbo izreklo manjšo sankcijo kot pa sodišče prve stopnje, revizijsko sodišče zaključuje, da sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo materialno pravo.
Pravilno sta sodišči druge in prve stopnje tudi zaključili, da sporni sporazum ne predstavlja poravnave v smislu pravila 1380 ODZ in da zato tudi ne pride v poštev pravilo 1386 ODZ, po katerem zaradi prikrajšanja nad polovico ni mogoče pobijati pošteno sklenjene poravnave. Namreč v postopkih pred nižjima sodiščema niso bile ugotovljene okolnosti, ki bi utemeljevale zaključek o tem, da sta pravdni stranki sklenili poravnavo ali da je tožnica zavestno pristala na nesorazmerno vrednost v smislu pravila 935 ODZ.
Nedopustno ravnanje je poseg v pravico ali pravno zavarovan interes. Takega posega v pravno zavarovan interes tožeče stranke pa v toženkinem ravnanju ni mogoče zaslediti. Med strankama ni spora o tem, da za toženko v razmerju do tožeče stranke niso bile dogovorjene nobene pogodbene obveznosti, ki bi jo omejevale v njeni pravici do proste izbire zaposlitve.
Če toženka poslovne zveze, ki jih je vzpostavila v času zaposlitve pri G., izkorišča tudi pri sedanjem delu v drugem podjetju, to njeno ravnanje samo po sebi ni poseg v pravno zavarovan interes tožeče stranke, čeprav bi bila zaradi tega tožeča stranka prikrajšana pri marži, ki jo je ustvarjala z udeležbo pri izvoznih poslih. Kolikor bi šlo za dejanje nelojalne konkurence, bi lahko tožeča stranka zahtevala povračilo škode ob predpostavkah, ki jih vsebuje Zakon o varstvu konkurence (Ur.l. RS, št. 18/93). Po določbi 2.čl. velja ta zakon le za pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost (podjetja). Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da se določbe tega zakona o prepovedi nelojalne konkurence ne nanašajo na toženko, ki ni samostojna podjetnica, ampak je v delovnem razmerju pri drugem podjetju.
V okoliščinah, ko je posameznik, ki se zaveda nevarnosti poškodb z vojaškim materialom, ki ga je kot zapuščenega našel in prenesel, da ga uporabi za določen namen (ali da namenoma poškoduje koga drugega ali da ga priložnostno uporabi, pa pri tem zaradi neprevidnosti nastane nehotena škoda), nastala škoda, ni mogoče šteti kot posledico zapuščenega vojaškega materiala v smislu 2. odstavka 2. člena ZCI.
imetništvo stanovanjske pravice na več (dveh) stanovanjih - uporaba več stanovanj - prenehanje stanovanjskega razmerja
Dejanska neuporaba stanovanja, na katerem ima (je imel) nekdo stanovanjsko pravico (pogoj iz 58. člena ZSR) ob hkratni izjavi v pravdi, da ima stanovanjsko pravico na stanovanju, v katerem stanuje (13. člen ZSR) pomeni odpoved stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju.