Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 2, 5, 6, 23, 23/1.
sodna pristojnost – izključna pristojnost – dogovor o pristojnosti – klavzula o pristojnosti - veljavnost dogovora o pristojnosti – splošni pogoji poslovanja
Sodišče prve stopnje se je glede na trditve tožene stranke, da sta se pravdni stranki s splošnimi pogoji poslovanja izrecno dogovorili za pristojnost sodišča v Beljaku (Avstrija), pravilno oprlo na določbo 23. člena Uredbe Sveta ES, št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki določa, da je v primeru, da sta se stranki dogovorili, da bo za spore, ki so ali bodo nastali v zvezi z določenim pravnim razmerjem, pristojno določeno sodišče, to sodišče izključno pristojno za reševanje teh sporov.
Upoštevajoč, da je tožeča stranka pri toženi stranki več let naročala blago, da je tožena stranka naročila tožeče stranke potrjevala in na hrbtni strani potrdila naročila vselej prilagala svoje splošne pogoje poslovanja, ki jim tožeča stranka tekom poslovnega sodelovanja nikoli ni ugovarjala in ki se tekom poslovnega sodelovanja niso spreminjali, pritožbeno sodišče sodi, da je bila med pravdnima strankama ustaljena praksa, da je tožeča stranka z molkom izražala svoje soglasje k določbam splošnih pogojev poslovanja, kakor jih je oblikovala tožena stranka. Ti splošni pogoji so vsebovali tudi dogovor o pristojnosti, ki zato veže pravdni stranki.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058981
SPZ člen 49.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravnoposlovna pridobitev – zavezovalni pravi posel – načelo kavzalnosti – razpolagalni pravi posel - izstavitev zemljiškoknjižne listine – originarna pridobitev lastninske pravice
Za zahtevo, da mora toženec tožniku izstaviti zemljiškoknjižno listino oziroma, dovolilo za vpis lastninske pravice, mora obstajati podlaga - zavezovalni posel. V našem pravu je namreč uveljavljen kavzalni sistem, ki za veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini zahteva veljaven zavezovalni pravni posel, ki pomeni pravno podlago za tak prenos.
Razlogi za odlog v 71. členu ZIZ res niso taksativno, ampak samo primeroma našteti, saj sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi. Vendar ne v okviru pogojev za odlog po prvem temveč po drugem odstavku 71. člena ZIZ.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059199
OZ člen 239, 239/1. ZIZ člen 167, 170. ZZK-1 člen 5, 10. SPZ člen 49.
odškodninska odgovornost odvetnika – vzročna zveza – nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – opustitev vpisa v zemljiško knjigo
Tožnica, ki je ob zaznambi izvršbe in vknjižbi zastavne pravice razpolagala s pogodbo, ki vsebuje zavezovalni in razpolagalni pravni posel, ni bila pa vknjižena kot lastnica stanovanja, s pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe, s katero je poseženo na to stanovanje, ne bi uspela; zato ni upravičena do odškodnine zaradi ravnanja odvetnika, ki tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe ni vložil.
Iz podatkov spisa izhaja, da je bil izvajalec del, ki je pretrgal kable, K. K., naročitelj del pa dejansko Občina X, ki je toženo stranko izbrala za dela na objektu OŠ Y. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da je samo delo zaupala samostojnemu podjetniku K. K., ki ga je obvestila o tem, kje naj bi se kabel nahajal.
Z zahtevama za fakturo je tožena stranka v pravdnem postopku dokazovala višino škode. Zahtevi za fakturo sta torej pomenili enega od dokaznih sredstev v pravdnem postopku. ZPP ne določa, da bi bilo mogoče višino škode dokazovati le z verodostojno listino v smislu 2. odstavka 23. člena ZIZ, temveč je le-to mogoče dokazovati s kakršnimkoli dokaznim sredstvom, tudi z listino, ki jo je tožeča stranka predložila v konkretni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0059197
ZPP člen 196, 316. SPZ člen 222, 223.
prenehanje služnosti – solastnina – solastniki gospodujočega zemljišča - enotno sosporništvo – sodba na podlagi pripoznave – pripoznava zahtevka – izjava o priznanju zahtevka - učinek pravdnih dejanj sospornikov
V pravdi zaradi prenehanja služnostne pravice so solastniki gospodujočega zemljišča nujni in enotni sosporniki. Ker dva od njih priznanje utemeljenosti tožbenega zahtevka pogojujeta z ustanovitvijo nove služnostne pravice, njuna izjava o priznanju zahtevka ni izrecna in brezpogojna, kakršna bi morala biti, glede na to, da je posledica te izjave odločitev z učinkom pravnomočnosti. Ker enotni sosporniki lahko le vsi skupaj učinkovito pripoznajo zahtevek, pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave niso podani.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka se je na kršitev načela dispozitivnosti sklicevala šele v pritožbi, čeprav bi kršitev lahko uveljavljala do konca glavne obravnave, pri tem pa ni izkazala, da kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, zato pritožbeno sodišče kršitve ne more upoštevati.
URS člen 23, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179. ZVPSBNO člen 28.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - uporaba ZVPSBNO - uporaba EKČP
Pri presoji odškodninske odgovornosti za tožnikovo škodo je treba upoštevati, da je škoda nastala pred 1. 1. 2007, zato se v tem primeru ne uporablja ZVPSBNO, ampak splošna pravila odškodninskega prava. Tako OZ v 179. členu, kot prejšnji ZOR v 200. členu, taksativno naštevata oblike nepremoženjske škode, za katere oškodovancu pripada denarna odškodnina.
gradbena pogodba – določitev cene pri gradbeni pogodbi – klavzula „ključ v roke“
Pravdni stranki nista predložili pisne pogodbe in toženec ni dokazal obstoja ustnega dogovora o fiksni ceni, tožnik pa se je skliceval zgolj na informativne izmere in informativne cene v ponudbi, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je samo ugotavljalo ceno opravljenih del glede na določbo 2. odstavka 642. člena OZ.
ZZK-1, člen 40, 40/6, 46, 125, 132, 132-1, 132-2, 151, 154, 154/2, 158, 158/2, 158/2-1, 159, 159/2. URS člen 25.
odločanje po uradni dolžnosti – pravica do pravnega sredstva – sklep o zavrnitvi vpisa – vročanje – nedovoljen ugovor
Sklep o odločitvi, da se vpis, o katerem se odloča po uradni dolžnosti ne opravi, se vroča le organu, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Osebi, v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti (v predmetni zadevi dedič), se tak sklep ne vroča in zato nima pravice do ugovora.
Z odvzemom pravice do ugovora se dediču ne jemlje ustavno zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije), saj lahko učinkovito brani in varuje svoje interese na drug način. Upoštevaje določbo 125. člena ZZK-1 lahko namreč zemljiškoknjižno sodišče, v primerih, ko sicer odloča po uradni dolžnosti, odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga.
Odločitev o plačilu uporabnine za uporabo delno tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. V konkretnem primeru so ti deleži določeni. Tožnik je solastnik nepremičnine do 30/100, toženka pa do 70/100. Ne gre torej za predhodno vprašanje, o katerem še ni bilo odločeno in bi bila zato potrebna prekinitev postopka.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 147/2, 186, 186/1. ZPP člen 8, 212, 254, 339, 339/2, 339/2-14.
prosta presoja dokazov – pravilo o dokaznem bremenu – izvedenci – postavitev drugega izvedenca
Postavitev drugega izvedenca ZPP dopušča le v primeru, ko je izvedensko mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z izvedenčevim zaslišanjem. V primeru nepopolnosti ali nejasnosti izvedenskega mnenja je potrebno izvedenca dodatno zaslišati; če s tem nejasnosti ali nepopolnosti niso odpravljene, je potrebno postaviti novega izvedenca.
Sodišče mora ugotoviti vsa odločilna dejstva in jih utemeljiti, ni pa potrebno ugotavljati vseh okoliščin, na katere se sklicujejo pravdne stranke. Ugotavljati je potrebno le dejstva, povezana z obstojem odškodninskega razmerja med tožnico in tožencema
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek – varstvo solastnika – varstvo na celi stvari
Solastnik ima pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi strani. To pomeni, da je vsak od solastnikov upravičen sam proti osebi, ki zaseda nepremičnino brez pravnega naslova, vložiti tožbo na izselitev oziroma izpraznitev.
Tudi če je tožnik namenoma prižgal kombi in s tem proizvajal dim in smrad, toženec ne bi smel reagirati tako, kot je in reševati spora z uporabo fizične sile. Prižiganja avtomobila (tožnik je bil avtomehanik in je na svojem dvorišču popravljal pokvarjena vozila), ni mogoče šteti kot soprispevka, zato je v celoti podana odgovornost tožene stranke.
prošnja za preložitev naroka – opravičljiv razlog – bolezen stranke – dokazovanje opravičljivega razloga – dokazovanje z izvedencem – zdravniško opravičilo – popravni sklep – označba sklepa o izvršbi
2. odstavek 115. čl. ZPP poleg opravičila kot pogoj za preložitev zahteva tudi izkazanost opravičljivega razloga. Ta razlog mora stranka izkazati z zdravniškim opravičilom, ki ga sodišče pri zdravniku lahko preveri. Ugotavljanje strankine sposobnosti udeležiti se naroka z izvedencem ne pride v poštev, ker za dokazovanje tega dejstva zakon predvideva bistveno bolj ekonomično sredstvo dokazovanja.
motenje posesti – pravica do posesti - ugovor pravice do posesti – petitorium absorbet posessorium
Toženec se na podlagi pravila „petitorium absorbet possessorium“ v posestnem sporu lahko izjemoma sklicuje na svojo pravico do posesti, pri čemer je ugovor upošteven, če je tisti, ki naj bi posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi sodne odločbe, ki mora biti pravnomočna in izvršljiva.