ZZK-1, člen 40, 40/6, 46, 125, 132, 132-1, 132-2, 151, 154, 154/2, 158, 158/2, 158/2-1, 159, 159/2. URS člen 25.
odločanje po uradni dolžnosti – pravica do pravnega sredstva – sklep o zavrnitvi vpisa – vročanje – nedovoljen ugovor
Sklep o odločitvi, da se vpis, o katerem se odloča po uradni dolžnosti ne opravi, se vroča le organu, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Osebi, v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti (v predmetni zadevi dedič), se tak sklep ne vroča in zato nima pravice do ugovora.
Z odvzemom pravice do ugovora se dediču ne jemlje ustavno zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije), saj lahko učinkovito brani in varuje svoje interese na drug način. Upoštevaje določbo 125. člena ZZK-1 lahko namreč zemljiškoknjižno sodišče, v primerih, ko sicer odloča po uradni dolžnosti, odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga.
OZ člen 168, 168/2, 179, 182, 270, 270/1, 285, 285/2.
pravična denarna odškodnina – odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – opeklina – valorizacija odškodninske obveznosti – vštevanje zavarovalnine v znesek odškodnine
Presoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Zmotno je mnenje pritožnika, da za valorizacijo plačanih zneskov odškodnin za nepremoženjsko škodo v OZ ni pravne podlage. Ker sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, ta določba predstavlja pravno podlago za valorizacijo odškodninske obveznosti. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo o tem, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je na podlagi ugotovitve, da je zavarovalno premijo za kolektivno nezgodno zavarovanje plačeval tožnikov delodajalec, izplačano zavarovalnino vštelo v znesek odškodnine.
Toženka je upravičena terjati od tožnika le tolikšen znesek preživnine, ki ga tožnik zmore plačevati brez škode za lastno preživljanje. Toženka je tudi sama dolžna pridobiti določena sredstva za svoje preživljanje. Čeprav nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlena, pa to še ne pomeni, da si toženka ni dolžna poiskati vsaj priložnostnega oziroma občasnega honorarnega dela ter s tem pridobiti dela potrebnih sredstev za preživljanje.
Otrokova preživninska obveznost do staršev je subsidiarna, vendar pa so v primeru, ko zakonec (preživninski upravičenec) od svojega bivšega zakonca (preživninskega zavezanca) ne more iztožiti tolikšne preživnine, ki bi zadoščala za njegovo preživljanje, tudi otroci dolžni prispevati k njegovemu preživljanju, ob obstoju predpisanih pogojev (1. odstavek 124. člena ZZZDR).
Materialnopravno napačno je izhodišče sodišča prve stopnje, ki je pri odločanju o višini preživnine izhajalo tudi iz primerjave z zneskom minimalnega dohodka in zneskom povprečne neto pokojnine v marcu 2009. Za takšno primerjavo ni nobene podlage glede na določbe 82.a člena ZZZDR.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – načelo vrstnega reda
Pravilnosti izdane začasne odredbe in zatrjevanih napak v pravdni zadevi P 14/2003 ter izvršilnem postopku pod In 07/23, s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni dopustno presojati. Zemljiškoknjižni postopek je formalen postopek, saj v njem sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.
Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej.
URS člen 23, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179. ZVPSBNO člen 28.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - uporaba ZVPSBNO - uporaba EKČP
Pri presoji odškodninske odgovornosti za tožnikovo škodo je treba upoštevati, da je škoda nastala pred 1. 1. 2007, zato se v tem primeru ne uporablja ZVPSBNO, ampak splošna pravila odškodninskega prava. Tako OZ v 179. členu, kot prejšnji ZOR v 200. členu, taksativno naštevata oblike nepremoženjske škode, za katere oškodovancu pripada denarna odškodnina.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek – varstvo solastnika – varstvo na celi stvari
Solastnik ima pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi strani. To pomeni, da je vsak od solastnikov upravičen sam proti osebi, ki zaseda nepremičnino brez pravnega naslova, vložiti tožbo na izselitev oziroma izpraznitev.
Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.
Izključna krajevna pristojnost po legi nepremičnine je v 1. odst. 57. čl. ZPP predpisana le za tiste spore, ki izvirajo iz obstoječega najemnega razmerja oziroma so v tesni zvezi z najemnim razmerjem. Ker pa je po navedbah tožeče stranke med pravdnima strankama najemno razmerje že prenehalo, gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-7, 86, 161, 161/3, 161/3-3.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico - vpis v zemljiško knjigo - zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba zastavne pravice - pravnomočnost sklepa o zavarovanju
Ker sklep o zavarovanju nedenarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, ko ga je prejelo zemljiškoknjižno sodišče zaradi vknjižbe, še ni bil pravnomočen, vknjižbe zastavne pravice sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti.
odvrnitev škode od drugega – povzročitev škodne nevarnosti – zavarovanje odgovornosti
Na določbe 3. odst. 161. člena ZOR se ne more sklicevati tisti, ki je sam povzročil nevarno situacijo oz. nevarnost nastanka škode. Njega tudi ni mogoče šteti za tretjega iz 4. odstavka 178. člena ZOR.
Obvezno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo lastnik vozila (voznik) z uporabo vozila povzroči tretjim osebam, ne krije škode, ki jo utrpijo oškodovanci v primerih iz 3. odstavka 161. člena ZOR, in tudi ne škode od nevarne dejavnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058956
ZOZP člen 7, 7/2. ZPP člen 318, 318/3.
obvezno zavarovanje v prometu – kršitev pogodbe – regres zavarovalnice – ugovor nepravilne likvidacije – sklepčnost tožbe
V „regresni tožbi“ - tožbi na podlagi 2. odstavka 7. člena ZOZP zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako, ter da je izplača odškodnino in koliko. Na tožencu, ki zatrjuje neutemeljeno izplačilo, pa je dokazno breme za ugovor previsoko izplačane odškodnine.
2. odstavek 636. člena ZGD-1 v zvezi s 592. členom ZGD-1 govori o nezapadlih, negotovih in pogojnih terjatvah, ki torej ob nastopu pravnih posledic delitve glede na naravo teh terjatev še ne obstajajo in niso iztožljive. Za te terjatve ne velja režim solidarne odgovornosti vseh pri delitvi udeleženih družb iz 1. odstavka 636. člena ZGD-1, pač pa zanje odgovarja le tista družba, na katero je taka terjatev prenešena. Prav zato, ker je višina jamstvenih sredstev za poplačilo upnika v taki situaciji lahko nižja od sredstev (prenosne) družbe pred delitvijo, zakon zaradi delitve določa domnevo ogroženosti izpolnitve upnikove terjatve.
tožba na ničnost vpisa kapitalske družbe – ničnost vpisa osnovnega kapitala – ničnost vpisa osnovnega vložka
Odločitev o vpisu ustanovitve kapitalske družbe, katere ničnost uveljavljajo tožeče stranke s tožbo, je v bistvu sklop odločitev o vpisu različnih podatkov v sodni register. Iz navedenega sledi, da sodišče ne more ločeno obravnavati zahtevke tožnikov na ugotovitev ničnosti osnovnega kapitala (prvi zahtevek) in ničnosti osnovnega vložka (drugi zahtevek) od zahtevka na ugotovitev ničnosti tožene stranke.
ZPP člen 111, 111/1, 280, 280/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pravočasno vabljenje strank na narok – priprava na glavno obravnavo - štetje rokov – možnost obravnavanja pred sodiščem
Stranki mora za pripravo na glavno obravnavo ostati najmanj 15 dni. Rok se šteje po pravilih iz 111. čl. ZPP, kar pomeni, da se dan prejema vabila ne všteva v rok, temveč rok teče od naslednjega dne.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – veriženje pogodb
Dejstvo, da sta tožnici zaradi povečanega obsega dela (kar je tožena stranka dokazala) sklenili več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas znotraj zakonskega okvira, ne pomeni, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene nezakonito.
Odločitev o plačilu uporabnine za uporabo delno tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. V konkretnem primeru so ti deleži določeni. Tožnik je solastnik nepremičnine do 30/100, toženka pa do 70/100. Ne gre torej za predhodno vprašanje, o katerem še ni bilo odločeno in bi bila zato potrebna prekinitev postopka.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka se je na kršitev načela dispozitivnosti sklicevala šele v pritožbi, čeprav bi kršitev lahko uveljavljala do konca glavne obravnave, pri tem pa ni izkazala, da kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, zato pritožbeno sodišče kršitve ne more upoštevati.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059199
OZ člen 239, 239/1. ZIZ člen 167, 170. ZZK-1 člen 5, 10. SPZ člen 49.
odškodninska odgovornost odvetnika – vzročna zveza – nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – opustitev vpisa v zemljiško knjigo
Tožnica, ki je ob zaznambi izvršbe in vknjižbi zastavne pravice razpolagala s pogodbo, ki vsebuje zavezovalni in razpolagalni pravni posel, ni bila pa vknjižena kot lastnica stanovanja, s pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe, s katero je poseženo na to stanovanje, ne bi uspela; zato ni upravičena do odškodnine zaradi ravnanja odvetnika, ki tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe ni vložil.