KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0020963
KZ člen 145, 145/1. ZKP člen 32, 32/7, 371, 371/2. URS člen 29, 29-3.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - fakultativnost združitve postopka
Smisel združitve in izločitve postopka ni v iskanju čimboljšega obdolženčevega položaja, temveč v lažji, hitrejši, skratka bolj učinkoviti izvedbi kazenskega postopka.
dejanje majhnega pomena – odsotnost škodljivih posledic – neznatna nevarnost dejanja – neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Obdolženec je gojil trinajst sadik konoplje, torej prepovedano drogo, ki jo je vzgajal z namenom, da iz nje pridobi marihuano, kar niso okoliščine, zaradi katerih bi bilo obdolženčevo ravnanje mogoče opredeliti kot dejanje majhnega pomena po 14. členu KZ, tudi če škodljive posledice niso bile povzročene, ker konoplja še ni bila uporabljena kot droga.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev - transformacija - začasno povečan obseg dela - izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas
Dejstvo, da je v vseh treh pogodbah o zaposlitvi za določen čas (za katere je tožena stranka dokazala obstoj zakonsko določenega razloga) zapisana možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, če bodo obstajale potrebe po tovrstnih delih še naprej po poteku pogodbe, tožnici ne omogoča, da zgolj na podlagi tega iztoži sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas.
Izmikanje preiskavi alkoholiziranosti je razumeti tako v objektivnem, kot subjektivnem smislu. Izmikanje preiskavi alkoholiziranosti je mogoče zavarovancu očitati le tedaj, ko so mu znane vse okoliščine, na podlagi katerih je v skladu s splošnimi pogoji dolžan zagotoviti svojo prisotnost na kraju škodnega dogodka. Osnovna predpostavka, na podlagi katere je mogoče zaključiti, da se zavarovanec izmika preizkusu alkoholiziranosti s svojo odstranitvijo s kraja škodnega dogodka je, da je škodni dogodek zaznal. Da je zavarovanec škodni dogodek zaznal, pa mora dokazati zavarovatelj, ki zatrjuje kršitev zavarovančeve pogodbene obveznosti.
Glede na ugotovljeni izostanek pogodbenega temelja je mogoče ravnanje tožeče stranke opredeliti kot poslovodstvo brez naročila. Tožeča stranka je tako kljub temu, da v postopku ni izkazala pogodbenega temelja, uživala zakonsko upravičenje, da se je lotila tujega posla, in sicer da je poravnala račune, katere je bila zavezana plačati tožena stranka ter da je v nadaljevanju napravila obračun stroškov.
Tožena stranka je navajala, da v času, iz katerega tožeča stranka vtožuje terjatev, etažna lastnina še ni bila oblikovana. Že zato se tožeča stranka pri razdelitvi stroškov ni mogla opreti na zemljiškoknjižne podatke o kvadraturi posameznih stanovanj. Potrebno je upoštevati, da tudi zemljiškoknjižno stanje in predloženi predlogi za vknjižbo lastninske pravice ne izkazujejo kvadrature, kot jo zatrjuje tožena stranka. Pa tudi sicer zemljiška knjiga ni evidenca, ki bi merodajno izkazovala katastrske podatke, ampak je temu namenjen kataster stavb.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – USTAVNO PRAVO
VSL0066621
URS člen 22, 23. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti člen 243. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – subjektivna nevarnost – nenadomestljiva škoda – odločba ustavnega sodišča – pravica do sodnega varstva – enako varstvo pravic – pravo EU – sodna praksa Sodišča Evropske skupnosti – načelo lojalne razlage – uporaba določb Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti
Ustavno sodišče RS ni imelo namena širiti pomena odločbe Up-275/97, kjer gre za začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, na začasne odredbe v zavarovanje denarnih terjatev.
Ker je bil podan predlog za zavarovanje zahtevka v odškodninskem sporu med dvema gospodarskima družbama, ni utemeljena predlagana široka razlaga določb nacionalnega prava s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča ES, saj se sodna praksa Sodišča ES nanaša na začasne ukrepe v postopkih proti institucijam Skupnosti. Zato tudi ni utemeljeno sklicevanje na načelo lojalne razlage, ki od sodišča terja, da določbo nacionalnega prava razlaga v skladu z namenom evropskega predpisa.
ZUP člen 178, 178/1, 178/3. ZIZ člen 24, 24/1, 24/3.
overitev - upravna overitev - prehod terjatve - listina
Navedena overitev je bila opravljena na podlagi ZUP. Ta v 1. odst. 178. čl. ureja upravno overitev. ZIZ v 1. in 3. odst. 24. čl. določa, da je treba prehod terjatve na novega upnika dokazati z listino, ki je overjena po zakonu, predložena listina ni takšna listina, upnik ni dokazal prehoda terjatve.
invalidnost - zdravstveno stanje - zmožnost za delo - vzrok invalidnosti
Pri ugotavljanju invalidnosti je treba ločiti zdravstvene težave, ki dejansko vplivajo na tožnikovo delazmožnost, od drugih zdravstvenih težav, ki so prav tako izkazane in ki tožnika ovirajo pri vsakodnevnih aktivnostih.
pravica do invalidske pokojnine - začetek izplačevanja
Začetek uživanja invalidske pokojnine ni vedno enak dnevu, ko so izpolnjeni pogoji za priznanje te pravice. Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec ob izpolnjevanju zakonskih pogojev z dnem nastanka invalidnosti, invalidska pokojnina pa se mu začne izplačevati od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
OZ člen 82, 82/1, 82/2. ZOR člen 99, 99/1. ZPP člen 286b, 286b/1.
najemna pogodba - razlaga spornih določil - uporaba pogodbenih določil, kot se glasijo - jasno in nedvoumno izražena pogodbena volja - dolžnost takojšnjega grajanja procesnih kršitev
Kadar je zapisana pogodbena volja jasno in nedvoumno izražena, se pogodbena določila uporabljajo tako, kot se glasijo (prviodstavek 82. člena OZ, prej enako prvi odstavek 99. člena ZOR). Zaradi tega posebna razlaga pogodbe niti ni potrebna, zlasti ne v smislu določbe drugega odstavka 82. člena OZ.
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločitev o utemeljenosti zahtevka oprlo na določila pogodbe o pogodbeni kazni, je odločilo o zahtevku, ki ga tožeča stranka s tožbo ni uveljavljala, kar pomeni, da je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek tožeče stranke.
mandatna pogodba – pogodba o naročilu – odstop naročitelja od pogodbe - odstop od pogodbe brez utemeljenega razloga – izgubljeni dobiček
V okviru izvajanja pogodbe delo tožeče stranke ni rezultiralo v neki samostojni stvaritvi, ki bi jo od nje kot izvajalca prevzemala tožena stranka kot naročnik v smislu pogodbe o delu. Po mnenju pritožbenega sodišča je zato pogodbeno razmerje med pravdnima strankama, kot izhaja iz navedene pogodbe, najbližje mandantni pogodbi.
Za utemeljitev škode iz naslova izgubljenega dobička bi morala stranka zatrjevati vse potrebne dejanske okoliščine, iz katerih bi bilo sklepati na dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati, v kolikor bi se pogodba med pravdnima strankama izvajala do zaključka del na predoru. Ne zadostuje zgolj sklicevanje na prihodke, ki bi jih tožena stranka prejela v skladu s pogodbo, temveč bi morala upoštevati tudi pričakovane stroške, ki bi jih tožena stranka imela, v kolikor bi se pogodba izvajala.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0079543
ZIL-1 člen 120, 120/1, 120/3. ZOUTI člen 10.
znamka – varstvo znamke – udeležba v postopku – zainteresirana oseba – tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe – uporaba znamke – upravičen razlog za neuporabo znamke – določila tobačne zakonodaje – transliteracija – načelo lojalne interpretacije – pravni interes – oblikovalni zahtevek – res iudicata – dokazno breme
Standard zainteresirane osebe je treba interpretirati tako, da tožbo na razveljavitev lahko vloži vsak, ki je zainteresiran za to, da so v register vpisane le znamke, ki so resno in dejansko uporabljene. Zato je preozka taka razlaga določila prvega odstavka 120. člen ZIL-1, ki bi štela kot zainteresirano osebo samo imetnika identične znamke.
Dokazi o rabi znamke HUGO BOSS v latinici v obravnavanem primeru ne dokazujejo rabe izpodbijane znamke. Pri pojavnih oblikah znamke HUGO BOSS v latinici in cirilici ne gre za uporabo znamke v obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke, saj vizualna primerjava znakov pripelje do zaključka, da sta si znamki do take mere različni na izgled (vizualno), da gre za različni znamki, ki ju povprečen potrošnik v Republiki Sloveniji ne bi enačil in jima pripisoval identičnega izvora.
Tožena stranka je tista, ki se s trditvami in dokazi o rabi znamke s strani svojega pravnega prednika lahko razbremeni razveljavitve izpodbijane znamke, sama pa tudi nosi posledice odločitve, da je pridobila znamko, ki se ni uporabljala.
Morebitne ovire za reklamiranje blaga iz razreda 34 mednarodne klasifikacije same po sebi ne opravičujejo neuporabe znamke za zaznamovanje blaga. Slednje je bistvena funkcija znamke.
varščina - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - ara - pravice upnika
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni uveljavljala izpolnitve pogodbe in da zato nima pravic iz naslova varščine, saj 1. odst. 273. čl. ZOR določa, da če je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti, lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev obveznosti, bodisi pogodbeno kazen.
ZPP člen 339, 339/2, 350, 366, 366/1, 365, 365-3. Pravilnik o sodnih izvedench in sodnih cenilcih člen 41, 41/3, 45, 46, 46/1, 46/1-2, 47, 47/1, 47/1-2.
plačilo izvedenca
Glede na določbo 2. točke prvega odstavka 46. člena veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ki obsega od 25 – 50 strani (obsežna dokumentacija) znesek 92,00 EUR. Za dodatno dokumentacijo je šteti vse, kar ni zaobseženo v samem spisu s prilogami (za študij slednjega je izvedenec posebej upravičen do nagrade po določbah 45. člena Pravilnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0004686
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 274. OZ člen 251, 626, 633, 633/1, 633/2, 641. ZPP člen 286, 286/1, 286b, 337, 337/1. SPZ člen 8. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 62, 63, 63/1, 63/2, 99, 112.
začasna odredba zaradi zavarovanja denarne terjatve - predpostavke za izdajo - nevarnost za bodočo izvršbo - neznatna škoda - profesionalna dejavnost gospodarskega subjekta - gradbena pogodba - odgovornost za napake - dolžnost jasnega in konkretnega grajanja napak - izvršitev dela - pregled in prevzem dela - nedopustne pritožbene novote - breme takojšnega grajanja procesnih kršitev - uzance
Odplačno odtujevanje (predhodno zgrajenih objektov oz. etažnih delov objekta) je namreč del dejavnosti tožene stranke, zato njeno oglaševanje nepremičnin z namenom prodaje objektivno pomeni le, da gre za spreminjanje oblike premoženja. Zaradi tega takšna odtujitev premoženja, pri kateri tudi ni razloga za dvom o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta, ne opravičuje izdaje predlagane začasne odredbe.
ZIZ člen 58, 58/4, 239. ZPP člen 411, 411/1. ZS člen 113a, 113a/2, 113a/3, 113a/6. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 20.
varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - začasna odredba izdana v tujini - predodelitev otroka - postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije
Po določbi šestega odstavka 113.a člena Zakona o sodiščih je predhodna odločba Sodišča Evropske unije za sodišče obvezujoča.
ZZZPB člen 54, 54/1. Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja člen 6.
pogodbeni namen - vrnitev javnih sredstev- zaposlitev brezposelne osebe – sporočanje podatkov
Če tožeča stranka o prenehanju delovnega razmerja ni bila obveščena, ne more iti v njeno breme, da toženi stranki ni ponudila zaposlitve druge brezposelne osebe za preostali čas do izteka pogodbenega roka. Nesporočanje podatkov tožeči stranki, v posledici katerega ni moglo priti v pogodbenem roku do izpolnitve pogodbenega namena, je zato potrebno razlagati enako kot odklonitev zaposlitve druge brezposelne osebe, zato je po stališču pritožbenega sodišča na podlagi ugotovljene neizpolnitve obveznosti tožene stranke iz 3. člena pogodbe izpolnjen dejanski stan iz 2. odstavka 5. člena pogodbe, na podlagi katerega je tožeča stranka uveljavljala vrnitev sorazmernega dela plačanih sredstev tožeči stranki s pripadajočimi obrestmi, določenimi v 1. odstavku 5. člena pogodbe.
zainteresirana oseba - razveljavitev znamke zaradi neuporabe
V skladu z namenom in preambulo Direktive 1008/95/ES z dne 22. 10. 2008 je treba standard zainteresirane osebe interpretirati tako, da tožbo na razveljavitev lahko vloži vsak, ki je zainteresiran za to, da so v register vpisane le znamke, ki so resno in dejansko uporabljene.
Preozka je taka razlaga določila prvega odstavka 120. člen ZIL-1, ki bi štela kot zainteresirano osebo samo imetnika identične znamke oziroma v tem primeru, samo osebo, ki bi izkazala uporabo oziroma namen uporabe znamke.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je ob odločanju o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja T. F. zmotno uporabilo zakon (4. tč. 156. čl. ZP-1), ko je zaključilo, da je storilec prekrškov 10 kazenskih točk za prekrška storjena z vozilom H kategorije storil kot voznik začetnik. Res je sicer, da je iz obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij razvidno, da je imel storilec navedeno število kazenskih točk v skupni evidenci izrečenih kazenskih točk vpisanih kot voznik začetnik, vendar je takšen podatek v evidenci Ministrstva za pravosodje očitno zmoten. Iz plačilnega naloga PP K., s katerim je bilo storilcu za prekrška po določbah petega odstavka 25. čl. in četrtega odstavka 49. čl. ZVCP-1 skupaj izrečenih 10 kazenskih točk, namreč ne izhaja, da bi mu bile kazenske točke izrečene kot vozniku začetniku, poleg tega je tudi iz podatkov o vozniškem dovoljenju, ki jih je sodišče prve stopnje pridobilo od Upravne enote K. razvidno, da je pritožnik pridobil vozniško dovoljenje za H kategorijo motornih vozil 12. februarja 1991 in torej v času prekrškov ni bil voznik začetnik.