pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - bivši vojaški zavarovanec
Upravičencu iz drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ se izplača pokojnina za nazaj, če je pridobil pravico do pokojnine na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ in državljanstvo po 40. členu ZDRS. Ta dva pogoja tožnik izpolnjuje, tako da je pridobil pravico do pokojnine za nazaj, od prenehanja zavarovanja dalje. Za čas, ko je bil uživalec predčasne starostne pokojnine, ki se mu je izplačevala v Beogradu, je upravičen do razlike do pokojnine, kot bi jo prejemal v Sloveniji.
konkurenčna klavzula – nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule – nadomestilo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in priznanje pravice do reintegracije in reparacije ne pomeni, da po prenehanju delovnega razmerja ni nastopil primer možnega konkuriranja delavca in s tem obveznost delodajalca, da zaradi spoštovanja zaveze iz pogodbe o zaposlitvi delavcu izplača pripadajoče nadomestilo oziroma odškodnino. To pomeni, da je tožena stranka, kljub temu da je bila ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dolžna tožniku plačati s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – veriženje pogodb
Dejstvo, da je tožnica zaradi priprave na delo, usposabljanja in izpolnjevanja, pa tudi zaradi povečanega obsega dela (kar je tožena stranka dokazala) sklenila več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas znotraj zakonskega okvira, pomeni, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene zakonito.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058948
ZD člen 132, 138, 138/1, 175. ZPP člen 76, 76/1, 80, 205, 205/1, 205/1-1, 339, 339/8, 339/2-8.
odstop dednega deleža sodediču – pravna narava odstopa – darilna pogodba – določenost predmeta pogodbe – sposobnost biti stranka – procesna predpostavka - smrt stranke – prekinitev postopka – zastopanje po pooblaščencu – poziv dedičem, da vstopijo v pravdo – skupnost dedičev – nujno sosporništvo
Izjava o odstopu sprejete dediščine sodediču ima pravno naravo pogodbe civilnega prava, in sicer darilne pogodbe. Podari pa se lahko le točno določeno stvar ali pravico, torej je darovalec lahko svojemu očetu – sodediču odstopil le tisto premoženje, ki je sodilo v zapuščino po pokojni po tedaj znanih podatkih.
Ob smrti stranke pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Na sposobnost biti stranka mora paziti sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Če ima stranka pooblaščenca, sodišču postopka le prekiniti ni treba, v vsakem primeru pa mora pozvati dediče, da vstopijo v postopek.
ZZK-1 člen 132, 132/4, 146, 146/1 - 4, 150, 150/2.
vknjižba lastninske pravice – predložitev listin – veriga pogodb - večkratni zaporedni prenos pravice – pravno nasledstvo – splošno znano dejstvo – dokazno breme – udeleženci postopka
Breme dokazovanja večkratnih prenosov z ustreznimi za vpis sposobnimi (tabularnimi) listinami je bilo v celoti na predlagatelju. Njegovo smiselno sklicevanje na splošno znana dejstva o pravnem nasledstvu dveh le navidezno različnih pravnih oseb in na analogijo z drugimi podobnimi in že izvedenimi vpisi v istem naselju je zmotno.
URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 67, 67/1, 68, 90, 90/1, 121, 139, 155, 155/1, 155/1-8.
pravica do poštenega postopka – pravna jamstva v kazenskem postopku – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – pravice obdolženca – izvedenstvo – pravica izjaviti se flede izvedenskega mnenja - načelo materialne resnice – bistvena kršitev določb postopka – obrazložitev odločbe
Obdolžencu v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bila zagotovljena temeljna procesna jamstva poštenega postopka, ker mu ni bila dana možnost, da pred odločitvijo sodišča prve stopnje zavzame stališče do izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za promet. Seznanitev z izvedenskim mnenjem je namenjena temu, da lahko obdolženec na mnenje poda svoje pripombe in dokazne predloge, zato mu je ob seznanitvi z mnenjem potrebno določiti rok, v katerem lahko poda svoje pripombe in morebitne predloge.
ZVGLD člen 68, 71. ZOR člen 154. ZJC člen 90. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (2000) člen 7.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - divjad na cesti - motorno kolo - pogost prehod živali - prometni znak - lovska družina
Vse tri tožene stranke (Direkcija RS za ceste, zavarovalnica in lovska družina) so dokazale, da je škoda nastala brez njihove krivde, saj so storile vse kar se od njih zahteva v skladu s standardom skrbnosti dobrega strokovnjaka in izvedle postopek za ugotavljanje, ali je na spornem delu ceste reden oz. pogost prehod živali, zaradi katerega bi obstajala dolžnost postavitve prometnega znaka, kar pa v postopku ni bilo ugotovljeno.
službeno najemno stanovanje – neprofitna najemnina – odpoved najemne pogodbe - poseben odpovedni razlog – primerno stanovanje – neodplačno razpolaganje s stanovanjem
Toženec je s stanovanjem neodplačno razpolagal potem, ko mu je bilo znano, da tožeča stranka odpoveduje službeni najem in ko je vedela, da se bo njegovo stanovanje izpraznilo, kar ne more iti v škodo tožeče stranke. Toženec je prvenstveno dolžan poskrbeti za svoje bivanje, brez morebitne zlorabe pravic. Zagotovitev stanovanjskih razmer polnoletnima otrokoma (kar je sicer razumljiva starševska skrb), do katerih toženec nima preživninske obveznosti, nima prednosti.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 155. ZKP člen 148, 148/4.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izločitev izjave - nedovoljen dokaz
Sodišče prve stopnje je zaslišalo policista, zavrnilo pa je izvedbo ostalih predlaganih dokazov, s pavšalno navedbo, da po mnenju sodišča to ne bi pripomoglo k bistveno drugačnim ugotovitvam odločilnih okoliščin storjenega prekrška. Višje sodišče je ocenilo, da je takšen zaključek preuranjen, saj je obdolženec kot dokaz predlagal zaslišanje priče, ki naj bi potrdila, da ob nesreči sploh ni bil voznik traktorja, pač pa, da ga je zgolj popravljal na kraju. Odgovor na to vprašanje je odločilen za zakonitost odrejenega preizkusa alkoholiziranosti, zato se je višje sodišče odločilo, da postopek na ustni obravnavi dopolni z zaslišanjem prič, ki ju je obdolženi predlagal.
SPZ člen 65. ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2, 167, 171, 171/1, 171/3.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - solastnina – izvršba na nepremičnine - idealni delež solastnika – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – pristop k izvršbi
Pri solastnini je namreč idealni delež vsakega solastnika (računsko) določen v razmerju do celote, ki ga upravičuje do idealnega dela stvari, s katerim sicer lahko samostojno razpolaga. Delež, ki se določi po kvoti, pripada posameznemu solastniku v razmerju do celote (člen 65 Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Prav slednje pravilo je bistvenega pomena v postopku nepremičninske izvršbe. Saj z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, pridobi upnik tudi hipoteko na tej nepremičnini v višini dolžnikovega alikvotnega solastninskega deleža na celotni nepremičnini. Glede izvršbe na nepremičnine, veljajo namreč posebna pravila o krajevni pristojnosti, ki jih urejajo določbe člena 166 ZIZ. Drugi odstavek člena 166 ZIZ, ki je po svoji naravi v določanju krajevne pristojnosti lex specialis v razmerju do drugih določb ZIZ določa, da je za samo izvršbo krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Katera so tista izvršilna dejanja vsakega posameznega sodišča, na območju katere je nepremičnina pa predpisuje 167. člen ZIZ.
Določba 66. točke 1. odstavka 23. člena ZVCP-1, ki opredeljuje v cestnem prometu voznika začetnika, je bila prvič spremenjena s 1. odstavkom 4. člena ZVCP-1E, ki je veljati začel 30. 4. 2008, nato pa tudi s 1. odstavkom 2. člena ZVCP-1F, ki je veljati začel 11. 8. 2009, tako da je sedaj voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini; voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G.
Če se invalid III. kategorije invalidnosti (ali II. kategorije invalidnosti) po nastanku ugotovljene invalidnosti ne zaposli na drugem delovnem mestu, ni upravičen do nadomestila za invalidnost.
Ker obveznost vrnitve stroškov izobraževanja izhaja neposredno iz zakonske določbe, niti ni bistveno, ali je bila določena tudi kot posebna obveznost v pogodbi o zaposlitvi. Toženka, ki po opravljenem državnem pravniškem izpitu ni ravnala skladno s pozivom za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pa je dolžna tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004454
ZP-1-UPB3 člen 68. ZVCP-1 člen 233.
postopek o prekršku - odgovornost lastnika vozila - kršitev pravice do obrambe - dokazno breme
Obdolženki so bile v postopku pred sodiščem prve stopnje kršene temeljne procesne garancije s tem, ko ji je bila kršena pravica do izvajanja dokazov v njeno korist (3. alineja 29. čl. Ustave). Sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obdolženec, vendar pa mora, razen, če je očitno, da je dokazno sredstvo neprimerno, ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je ta materialno ali procesno pravno relevanten ter če sta njegov obstoj in pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – skrajšani delovni čas
Ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delodajalec delavcu ni dolžan ponuditi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, saj taka zaposlitev ni ustrezna zaposlitev v smislu določbe 90. člena ZDR.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
ZVCP-1 v drugem odstavku 189. čl. določa, da se mora imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13 kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, po uspešno zaključenem seminarju, pa se vozniku, enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence štiri kazenske točke. Glede na določbo tretjega odstavka navedenega člena, napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah. Ta vozniku določi rok za uspešno udeležbo na izobraževanju in usposabljanju za varno vožnjo v prometu, voznik pa se takšnega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo mora udeležiti. Vendar pa takšna zakonska določba ne pomeni le obveze udeležiti se programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo (neudeležba je sankcionirana), pač pa tudi pravico voznika, ki je zaradi doseženega števila kazenskih točk izpolnil zakonski pogoj za udeležbo v takšnem programu. Ker iz obvestila organa, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, ni razvidno, da bi bila odgovornost za neudeležbo v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo na strani storilca, višje sodišče ugotavlja, da je bila storilcu z opustitvijo napotitve na izobraževanje kršena pravica iz 14. in 22. člena Ustave (enakost pred zakonom; enako varstvo pravic). Ker je bila storilcu kršena pravica, da se udeleži programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, s čimer bi po uspešno zaključenem seminarju dosegel izbris štirih kazenskih točk iz evidence, je storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče (168. čl. ZP-1). Glede na takšno odločitev, bo moral organ, ki vodi evidenco kazenskih točk, storilca pozvati na udeležbo v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, in šele, če storilec seminarja v določenem roku ne bo uspešno zaključil, bo mogoče na podlagi doseženih kazenskih točk predlagati in izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.