ZOR člen 922, 922/3. OZ člen 937, 946, 946/2, 936/3.
nezgodno zavarovanje – veljavnost zavarovalne pogodbe – začetek učinkovanja zavarovanja – posledice, če premija ni plačana - razdrtje zavarovalne pogodbe – nekrivdni razlogi – kogentnost zakonskih določb
Zavarovanje se lahko odpove samo z dnem zapadlosti premije, torej ob poteku tekočega zavarovalnega leta, pri čemer je potrebno drugo pogodbeno stranko o tem pisno obvestiti najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – skrajšani delovni čas
Ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delodajalec delavcu ni dolžan ponuditi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, saj taka zaposlitev ni ustrezna zaposlitev v smislu določbe 90. člena ZDR.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058948
ZD člen 132, 138, 138/1, 175. ZPP člen 76, 76/1, 80, 205, 205/1, 205/1-1, 339, 339/8, 339/2-8.
odstop dednega deleža sodediču – pravna narava odstopa – darilna pogodba – določenost predmeta pogodbe – sposobnost biti stranka – procesna predpostavka - smrt stranke – prekinitev postopka – zastopanje po pooblaščencu – poziv dedičem, da vstopijo v pravdo – skupnost dedičev – nujno sosporništvo
Izjava o odstopu sprejete dediščine sodediču ima pravno naravo pogodbe civilnega prava, in sicer darilne pogodbe. Podari pa se lahko le točno določeno stvar ali pravico, torej je darovalec lahko svojemu očetu – sodediču odstopil le tisto premoženje, ki je sodilo v zapuščino po pokojni po tedaj znanih podatkih.
Ob smrti stranke pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Na sposobnost biti stranka mora paziti sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Če ima stranka pooblaščenca, sodišču postopka le prekiniti ni treba, v vsakem primeru pa mora pozvati dediče, da vstopijo v postopek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog nesposobnosti – pogoj za zasedbo delovnega mesta – sprememba sistemizacije
Tožena stranka je dopolnila sistemizacijo, tako da je pri delovnem mestu tajnika članice univerze, na katerem je delal tožnik, dodala posebni pogoj za opravljanje dela – imenovanje na funkcijo tajnika oziroma ustrezno pooblastilo rektorja. Tožnikovo delovno mesto na podlagi opisane spremembe sistemizacije ni bilo ukinjeno niti ni prišlo do spremembe v opisu delovnega mesta, kot je bil povzet v pogodbi o zaposlitvi. S tem torej ni prenehala potreba po opravljanju dela tožnika kot tajnika članice univerze, temveč je šlo za to, da tožnik zaradi dodatnega pogoja po izteku začasnega pooblastila rektorja ni več izpolnjeval pogojev za zasedbo delovnega mesta. Iz tega razloga bi mu tožena stranka lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je podala, pa ni zakonita.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004454
ZP-1-UPB3 člen 68. ZVCP-1 člen 233.
postopek o prekršku - odgovornost lastnika vozila - kršitev pravice do obrambe - dokazno breme
Obdolženki so bile v postopku pred sodiščem prve stopnje kršene temeljne procesne garancije s tem, ko ji je bila kršena pravica do izvajanja dokazov v njeno korist (3. alineja 29. čl. Ustave). Sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obdolženec, vendar pa mora, razen, če je očitno, da je dokazno sredstvo neprimerno, ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je ta materialno ali procesno pravno relevanten ter če sta njegov obstoj in pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti.
pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - bivši vojaški zavarovanec
Upravičencu iz drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ se izplača pokojnina za nazaj, če je pridobil pravico do pokojnine na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ in državljanstvo po 40. členu ZDRS. Ta dva pogoja tožnik izpolnjuje, tako da je pridobil pravico do pokojnine za nazaj, od prenehanja zavarovanja dalje. Za čas, ko je bil uživalec predčasne starostne pokojnine, ki se mu je izplačevala v Beogradu, je upravičen do razlike do pokojnine, kot bi jo prejemal v Sloveniji.
V primeru da je društvo razpuščeno in je bila odločba kasneje razveljavljena pomeni, da je bilo društvo ponovno vzpostavljeno tudi na področju premoženjskega stanja.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - valorizacija delno plačane odškodnine - uporaba materialnega prava
Valorizacija je metoda, s katero se ohranja kupna moč denarja in pomeni izjemo od načela monetarnega nominalizma, ki je sicer uzakonjen v 371. členu OZ. Ena takšnih izjem je določba 2. odstavka 168. člena OZ, ki zahteva odmero povračila škode po cenah ob izdaji sodne odločbe in se po ustaljeni sodni praksi uporablja tudi pri odmeri nepremoženjske škode. To velja tudi po uveljavitvi ZPOMZO-1.
predkupna pravica najemnika – prejšnji imetnik stanovanjske pravice
Smisel predkupne pravice najemnika pri prodaji stanovanja je v tem, da se prepreči prodaja stanovanja in s tem morebiten negotov položaj najemnika, če je najemnik sam interesent, da bi postal lastnik stanovanja. Takšne negotovosti pa ni več, če se z vidika predkupnega upravičenca stanje v ničemer ne spremeni. Toženke so s tem, ko so sporazumno razveljavile pogodbo, preprečile sankcije zaradi kršitve predkupne pravice.
motenje posesti – zadnja mirna posest – dovoljena samopomoč
Stranka, ki se sklicuje na samopomoč, mora dokazati, da je bila nevarnost neposredna, da je bila samopomoč takojšna in da je ustrezala okoliščinam, v katerih je obstajala nevarnost.
Ker tožeča stranka ni izkazala zadnje mirne posesti, ne more biti upravičena do varstva pred motenjem.
Izročevalcu, ki ob sklepanju izročilne pogodbe ni imel opravilne sposobnosti, zaradi česar je pogodba nična, ni mogoče očitati naklepa ali hujše malomarnosti, zaradi katere bi bila podana njegova odškodninska odgovornost. Tudi izročevalki, ki je pogodbo sklenila v osebni stiski (pred tem je namreč doživela dva nočna roparska napada), takšne krivde ni mogoče očitati.
Iz izpolnitve neveljavnega posla ena stranka na račun druge ne sme neupravičeno obogateti. Pravila o nični pogodbi tako ne zanikajo splošnih načel o neupravičeni pridobitvi in povračilu škode, temveč je ta določila potrebno interpretirati v povezavi z določili 104. in 108. člena ZOR. Tožena stranka je upravičena do povrnitve koristi, ki jih je tožeča stranka zaradi gospodarjenja na kmetiji imela, vendar pa le v obsegu, kot bi jih lahko dosegla sama.
ZDR člen 143, 143/2. ZDR/90 člen 50, 50/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 47, 74.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa
Tožnica je delo preko polnega delovnega časa opravljala v interesu in ob soglasju tožene stranke, ki je o opravljenih urah dela vodila tudi evidenco. Zgolj zaradi tega, ker tožena stranka ni izdala posebne pisne odredbe o delu preko polnega delovnega časa, ne more biti prosta plačila za opravljene ure dela.
pomanjkanje procesne sposobnosti - dokazno breme - vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba
Ker toženec ni založil predujma za izvedenca psihiatra, vabilu na zaslišanje pa se ni odzval, sodišče ni imelo dokazov, ki bi jih lahko ocenilo v zvezi (s po tožencu) zatrjevano omejeno sposobnostjo skrbeti zase in za svoje interese v času prejema tožbe in teka roka za odgovor na tožbo. Pri odločitvi o (zaradi izdane zamudne sodbe) vloženem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je zato uporabljivo pravilo o dokaznem bremenu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060008
SPZ člen 222, 222/1. ZTLR člen 57. ZOR člen 99, 99/2. ZPP člen 156, 156/1, 163, 163/3.
pogodbeno dogovorjena služnost – obseg služnosti – sprememba služnosti - opustitev posegov v služnostno pravico – vknjižba služnostne pravice v zemljiško knjigo – separatni stroški – zahteva za povračilo separatnih stroškov
V dogovor med strankama, sodišče ne glede na dogovorjen morebiten prekomeren poseg v služečo nepremičnino, ne more posegati.
Poleg zahtevka na opustitev posegov v služnostno pravico, pa služnostni upravičenec, ki ima služnost že vpisano v zemljiško knjigo, nima tudi zahtevka za izstavitev listine, sposobne za vpis te iste služnost v zemljiški knjigi, četudi z bolj opredeljeno vsebino.
Poleg zahtevka na opustitev posegov v služnostno pravico služnostni upravičenec, ki ima služnost že vpisano v zemljiško knjigo, nima tudi zahtevka za izstavitev listine, sposobne za vpis te iste služnost v zemljiški knjigi, četudi z bolj opredeljeno vsebino.
Tožnika sta zahtevo za povračilo separatnih stroškov vložila šele ob zaključku glavne obravnave in ne na naroku, glede katerega zahtevata povračilo stroškov, zato se šteje, da je njuna zahteva prepozna.
ZPP člen 137, 137/1, 184, 184/1, 184/2, 339, 339/2, 339/2–8.
vročanje pooblaščencu – vabljenje pooblaščenca - brezplačna pravna pomoč – možnost obravnavanja pred sodiščem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zamudna sodba – vrnitev v prejšnje stanje –. opravičljiva zamuda pravnega dejanja – povečanje zahtevka – objektivna sprememba tožbe – preložitev naroka
Če ima oseba pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v zakonu drugače določeno. Toženka bi bila pooblaščenko načeloma res dolžna sama obvestiti o že razpisanem naroku, vendar le, če bi si jo izbrala sama. Ne velja pa to v primeru, ko ji je bila dodeljena v okviru brezplačne pravne pomoči, še posebej, če ji odločba o BPP do naroka ni bila vročena (in tako niti ne ve, katera oseba jo bo zastopala). Sodišče bi zato moralo na narok vabiti tudi pooblaščenko; ker tega ni storilo, toženki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059172
OZ člen 168, 168/2, 179,182, 288. ZPP člen 216.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – plačana odškodnina - valorizacija že plačane odškodnine – izguba na dohodku
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo ni čista denarna terjatev, ampak predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznano utrpelo nepremoženjsko škodo in se odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe, kar zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo, saj je le tako mogoče ugotoviti, v kakšnem deležu je odškodninska obveznost s plačilom prenehala oziroma v kakšnem deležu še obstaja.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.