nujna pot - ustanovitev nujne poti – zemljišče v solastnini - solastno služeče zemljišče – solastnik kot predlagatelj
Nujna pot predstavlja obliko stvarne služnosti z odločbo sodišča. Stvarna služnost je po svoji vsebini in namenu stvarna pravica na tuji stvari, zato lastnik zemljišča, ki bi se mu olajšal dostop do drugega zemljišča, ne potrebuje služnosti, če je sam solastnik tega drugega zemljišča. Ustanovitev nujne poti na solastnem služečem zemljišču tako ni mogoča.
ZDR člen 27, 27/1, 34, 34/1, 110, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dolžnost obveščanja – neresnična izjava
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala, ker je tožnik v vlogi za zaposlitev navedel neresničen podatek o izobrazbi, ni zakonita. Z opisanim ravnanjem, ki se je zgodilo pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, tožnik ni niti kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja goljufije.
sodne takse – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – uporaba ZST-1
Višje sodišče določbo 39. člena ZST-1 razume tako, da se ZST-1 v celoti uporablja le v postopkih, ki so začeli teči po njegovi uveljavitvi 1. 10. 2008, torej velja splošno pravilo iz 39. člena ZST-1 tudi za uporabo določbe 41. člena ZST, ki predpisuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za odločanje o ugovoru v izvršilnem postopku.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 217.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija - rok za podajo odpovedi - zagovor
Tožnik je kršil obveznost iz delovnega razmerja, ko je podal lažno izjavo, na podlagi katere je dobil povrnjene stroške prevoza na delo in z dela v višini kilometrine za daljšo relacijo, čeprav se je v resnici na delo večinoma vozil z naslova v istem kraju, kot je delal. Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ, tako da mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
najemna pogodba - razmerje med najemnikom in najemodajalcem – obveznosti najemnika - zastaranje terjatev – splošni zastaralni rok – enoletni zastaralni rok
Za terjatev, ki jo ima lastnik proti najemniku na podlagi najemne pogodbe, ne velja enoletni zastaralni rok po 355. členu OZ, četudi gre za plačilo terjatve dobavitelja.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok – prepozna pritožba - zavrženje tožbe na nedopustnost izvršbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060008
SPZ člen 222, 222/1. ZTLR člen 57. ZOR člen 99, 99/2. ZPP člen 156, 156/1, 163, 163/3.
pogodbeno dogovorjena služnost – obseg služnosti – sprememba služnosti - opustitev posegov v služnostno pravico – vknjižba služnostne pravice v zemljiško knjigo – separatni stroški – zahteva za povračilo separatnih stroškov
V dogovor med strankama, sodišče ne glede na dogovorjen morebiten prekomeren poseg v služečo nepremičnino, ne more posegati.
Poleg zahtevka na opustitev posegov v služnostno pravico, pa služnostni upravičenec, ki ima služnost že vpisano v zemljiško knjigo, nima tudi zahtevka za izstavitev listine, sposobne za vpis te iste služnost v zemljiški knjigi, četudi z bolj opredeljeno vsebino.
Poleg zahtevka na opustitev posegov v služnostno pravico služnostni upravičenec, ki ima služnost že vpisano v zemljiško knjigo, nima tudi zahtevka za izstavitev listine, sposobne za vpis te iste služnost v zemljiški knjigi, četudi z bolj opredeljeno vsebino.
Tožnika sta zahtevo za povračilo separatnih stroškov vložila šele ob zaključku glavne obravnave in ne na naroku, glede katerega zahtevata povračilo stroškov, zato se šteje, da je njuna zahteva prepozna.
OZ člen 82, 82/2, 108, 108/2, 110, 111, 111/2, 111/5, 637, 637/3, 639, 639/3.
razlaga pogodbe – skupni namen pogodbenih strank – razveza pogodbe zaradi napake – odstop od pogodbe – neznatna napaka – neodpravljiva napaka
Za potrditev trditvam tožeče stranke je našlo sodišče prve stopnje oporo v utemeljenem pričakovanju tožeče stranke, da bo tožena stranka glede na deklariranje uskladitve programa s slovenskimi računovodskimi standardi in glede na program, ki bo omogočal enkraten vnos, tak program tudi izdelala. To pričakovanje je v skladu z načelom skrbnosti toženca kot dobrega strokovnjaka v njegovi poklicni dejavnosti, ki jo je zagotavljal v dani ponudbi. Pritožnica neutemeljeno vztraja pri stališču, da je tožeča stranka zlorabila svoje pravice, saj po oceni pritožbenega sodišča ni izkazala, da so bile zahteve tožeče stranke med izvrševanjem pogodbe take, da so toženi stranki oteževale izpolnitev prevzete obveznosti iz pogodbe, niti da je ravnala z izključnim in očitnim namenom škodovati toženi stranki.
žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke – denarna kazen – pojasnila k navedbam o kršitvah določb pravdnega postopka
Institut kaznovanja oseb, ki v vlogah žalijo sodišče, ne varuje neposredno časti in dobrega imena konkretnega sodnika, pač pa je ugled sodstva in avtoriteta sodne oblasti tista dobrina, ki se varuje s 109. členom ZPP. Sodišče, ki se odloča za uporabo 109. člena ZPP mora skrbno pretehtati, ali gre pri kritičnih in morda ostrih izjavah za dopustno izvrševanje pravice do izjavljanja v postopku po 22. členu Ustave, ki je nujno za učinkovitost pravice do sodnega varstva. Samo navajanje napak sodišča še ni žaljivo, če ostane v mejah dostojnosti.
Stranka oziroma njen pooblaščenec ima pravico do tega, da si ustvari mnenje o (ne)pristranskosti sodnika. Pravico imata tudi, da izrazita morebitne dvome v sodnikovo pristranskost, pri čemer mora biti ta dvom argumentiran in izražen na nežaljiv način.
Čeprav sta pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju vedeli, da je preživljanec že v letih (star 88 let), bolan in zato potrebuje pomoč in oskrbo, pa zaradi nedoločljivosti trenutka njegove smrti nista mogli vedeti, kolikšne bodo obveznosti preživljalca v bodoče. Takšna pogodba je po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Take pogodbe zato ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev, tudi zato ne, ker ni mogoče ugotoviti, kako je preživljanec, ki si je želel zagotoviti oskrbo in preživljanje do smrti, subjektivno ovrednotil oskrbo, ki jo je toženec v preteklosti nudil očetu in bodočo oskrbo in preživljanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059172
OZ člen 168, 168/2, 179,182, 288. ZPP člen 216.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – plačana odškodnina - valorizacija že plačane odškodnine – izguba na dohodku
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo ni čista denarna terjatev, ampak predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznano utrpelo nepremoženjsko škodo in se odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe, kar zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo, saj je le tako mogoče ugotoviti, v kakšnem deležu je odškodninska obveznost s plačilom prenehala oziroma v kakšnem deležu še obstaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0059157
SZ-1 člen 98, 111, 112/1, 112/2.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – izpraznitev stanovanja – prenehanje najemne pogodbe – potek časa - povrnitev vlaganj – rok za izselitev – simulirana pogodba - predpogodba
Povrnitev vlaganj kot pogoj za izselitev velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, ne pa v primeru prenehanja najemne pogodbe zaradi poteka časa.
Glede na to, da je bilo dogovorjeno, da bo najemnik namesto najemnine vzdrževal hišo in okolico, najemnik nima pravice zahtevati povrnitve vlaganj.
Kadar najemna pogodba preneha zaradi poteka časa, je rok za izselitev takšen, kot je določen v najemni pogodbi; če rok ni bil dogovorjen, pa takoj oziroma v roku, ki ga določi najemodajalec.
predkupna pravica najemnika – prejšnji imetnik stanovanjske pravice
Smisel predkupne pravice najemnika pri prodaji stanovanja je v tem, da se prepreči prodaja stanovanja in s tem morebiten negotov položaj najemnika, če je najemnik sam interesent, da bi postal lastnik stanovanja. Takšne negotovosti pa ni več, če se z vidika predkupnega upravičenca stanje v ničemer ne spremeni. Toženke so s tem, ko so sporazumno razveljavile pogodbo, preprečile sankcije zaradi kršitve predkupne pravice.
izvršilni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški – ugovor tretjega
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da mora upnik tretjemu v roku 8 dni povrniti izvršilne stroške v znesku 112,36 EUR, sicer oprlo na 6. odstavek 38. člena ZIZ, vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj je štelo, da je upnik stroške, ki jih je priznalo tretjemu, povzročil neutemeljeno. Ob tem bi moralo upoštevati določbo 160. člena ZPP v zv. s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh obstajajo pravice drugih.
Če nihče od dedičev ne izpolnjuje pogojev po ZDKG za prevzem zaščitene kmetije, v zakonu ni podlage za določanje nujnih dednih deležev, ampak dediči dedujejo kmetijo v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju, vsak torej svoj zakoniti dedni delež.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0061840
ZPP člen 227, 227/1, 227/4, 227/5. ZGD člen 258, 258/1, 258/2, 263, 263/1, 387, 436, 436/1, 436/2, 447. ZGD – 1 člen 418, 418/1, 515, 515/6. ZFPPod člen 25, 27, 27/4, 27/5, 496-1. ZOR 74, 74/1, 74/3. OZ člen 190.
predložitev listine – edicijski postopek - edicijska dolžnost – edicijski zahtevek - odškodninska odgovornost poslovodje - družba z omejeno odgovornostjo – aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - izstop družbenika – dogovor o pogojih izstopa – pobot – nasprotna tožba
Temeljna predpostavka edicijske dolžnosti je, da je listina, na katero se sklicuje stranka, pri nasprotni stranki. Dokazno breme v zvezi s tem nosi stranka, ki uveljavlja edicijski zahtevek. Če stranka, od katere je sodišče zahtevalo, da predloži listino, zanika, da bi bila listina pri njej, lahko sodišče izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva. Te dokaze mora predlagati stranka, ki zahteva edicijo.
Tožnika kot pravna naslednika družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije sta aktivno legitimirana za uveljavljanje vseh terjatev družbe, med drugim tudi odškodninskega zahtevka zoper poslovodjo po določbah ZGD.
Določbe o izstopu niso izključno kogentne narave. Navedeno velja le za nekatere od njih (npr. glede posledic izstopa; glede sodnega izstopa). Družbeniki se tako lahko dogovorijo o pogojih izstopa in med drugim učinek izjave o izstopu lahko vežejo na izpolnitev določenega pogoja. Da takšen dogovor ne bi bil mogoč, iz določb ZGD ne izhaja.
V slovenski sodni praksi in teoriji sicer prevladuje stališče, da za pobot terjatve iz tožbe in nasprotne tožbe ni opore v zakonu, vendar pa pritožbeno sodišče v danem primeru ne vidi razlogov, da takšnega postopanja prvostopnega sodišča ne bi dopustilo, saj tožena stranka ne trdi, da je zaradi tega prišla v slabši položaj.
motenje posesti pravne osebe – posest pravne osebe
Pravna oseba (društvo), ki opravlja svojo dejavnost v skladu z društvenimi pravili v okviru registrirane dejavnosti in namena, za katerega je bila ustanovljena, ima posestno varstvo, če je bila posest motena.
Upoštevaje, da je bila tožnica zaradi izgube zaposlitve zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prikrajšana za pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, da bi ji v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (zaradi zaprtja gostinskega lokala, v katerem je delala) pripadala odpravnina in odmena za odpovedni rok, da je priučena natakarica, tako da bo teže dobila novo zaposlitev, čeprav je še mlada delavka, da je sedaj stanje gospodarske recesije, pa tudi da je bila tožena stranka v poravnalnem predlogu tožnico pripravljena sprejeti nazaj na delo do zaprtja gostinskega lokala, je primerna odškodnina ob sodni razvezi 6.000,00 EUR.
javni uslužbenec – preizkus ocene – komisija za preizkus ocene – dokončni sklep – sodno varstvo
Tožba, vložena po prejemu sklepa komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, s katero je bil potrjen sklep o zavrženju zahteve za varstvo pravic v zvezi s sklepom komisije za preizkus ocene, je prepozna, ker bi morala tožnica – glede na to, da je bil sklep komisije za preizkus ocene dokončen – sodno varstvo zahtevati v roku 30 dni od tedaj, ko je sklep komisije za preizkus ocene prejela.