Če nihče od dedičev ne izpolnjuje pogojev po ZDKG za prevzem zaščitene kmetije, v zakonu ni podlage za določanje nujnih dednih deležev, ampak dediči dedujejo kmetijo v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju, vsak torej svoj zakoniti dedni delež.
izvršilni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški – ugovor tretjega
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da mora upnik tretjemu v roku 8 dni povrniti izvršilne stroške v znesku 112,36 EUR, sicer oprlo na 6. odstavek 38. člena ZIZ, vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj je štelo, da je upnik stroške, ki jih je priznalo tretjemu, povzročil neutemeljeno. Ob tem bi moralo upoštevati določbo 160. člena ZPP v zv. s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh obstajajo pravice drugih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL0058457
URS člen 25, 26. ZOR člen 18, 18/2. ZPP člen 13, 13/1. ZUP člen 263, 263/1, 263/2, 269, 269/1. ZSZve člen 2, 7, 32.
odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa - razveljavitev po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona - napačna odločitev državnega organa - napačna odločitev upravnega organa - možnost sanacije s pravnimi sredstvi - nezakonitost odvzema radijskih dovoljenj - pravnomočna upravna odločba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno upravno odločbo - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno sodno odločbo - poseg v dokončno upravno razmerje - protipravnost ravnanja upravnega organa - pravila skrbnosti in stroke - arbitrarnost in samovolja pri izvrševanju oblasti
Tožeča stranka v pritožbi vztraja, da je vprašanje protipravnosti ravnanja tožene stranke vprašanje o nezakonitosti odvzema radijskih dovoljenj, ki je že pravnomočno rešeno v upravnem sporu, sodišče pa je na to odločitev vezano. To pravno naziranje tožeče stranke pa ne zdrži pravne presoje. Protipravnost ravnanja upravnega organa je ena od predpostavk splošnega civilnega delikta. Že zato vprašanje protipravnosti ni predhodno vprašanje v odškodninskem sporu in zanj v tem sporu ne velja načelo vezanosti sodišča na pravnomočno sodno odločbo v smislu 1. odstavka 13. člena ZPP.
Sam obstoj napak v postopku, pri presoji dokazov in uporabi materialnega prava, še ne zadostuje za ugotovitev protipravnosti. Vendar pa to velja le pod pogojem, da jih je moč sanirati v postopku s pravnimi sredstvi. Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da so bile napake v postopku izdaje odločb po nadzorstveni pravici z odločitvijo v upravnem sporu, da se sporne odločbe odpravijo, sanirane. To stališče pa po presoji pritožbenega sodišča ni pravilno. S sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 148/98, z dne 18. 11. 1998 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 986/96, z dne 10. 9. 1998 so bile odpravljene le pravne posledice spornih odločb – razveljavitve po nadzorstveni pravici. S tem so bile napake v postopku izdaje odločb po nadzorstveni pravici le sankcionirane, ne pa nujno tudi sanirane. Sankcioniranje napak pa v okoliščinah konkretnega primera ne izključuje odgovornosti za škodo, če ta izvira iz neposrednih učinkov nezakonite odločbe.
Ministrstvo za promet in zveze je s tem, ko je v postopku po nadzorstveni pravici razveljavilo radijska dovoljenja tožeče stranke, poseglo v dokončno urejeno upravno razmerje, na katero se je tožeča stranka upravičeno zanesla. Poseg v dokončno upravno razmerje v postopku po nadzorstveni pravici je v skladu z določbami ZUP sicer dopusten, vendar le, če je bil postopek izveden tako, kot ga predpisuje zakon, in če so bili izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Izhodišče za presojo, ali je bilo ravnanje tožene stranke protipravno, je zato iskati v pravilih stroke, to je v pravilih za opravljanje službe oziroma dejavnosti državnega organa, ki določajo tako naravo dela kot tudi potrebno skrbnost, ki se zahteva od državnega organa.
Razveljavitev po nadzorstveni pravici je dopustna le v primeru očitne kršitve materialnega zakona. O očitni kršitvi materialnega zakona pa je mogoče govoriti le, če je zakon v svoji formulaciji jasen in ga je mogoče razlagati in razumeti le v enem smislu, uporabil pa se je v nasprotju s tem smislom oziroma če je organ na pravno razmerje uporabil napačen zakon.
MPZ je v postopku odločanja po nadzorstveni pravici grobo kršilo tako postopkovna, kot tudi materialnopravna pravila, kar je oboje imelo za posledico vsebinsko napačno odločitev, da se razveljavijo dokončna radijska dovoljenja. MPZ pri odločanju po nadzorstveni pravici zato ni ravnalo v skladu s pravili stroke in zato tudi ne s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, celo več: po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru tožeča stranka utemeljeno očita toženi stranki ravnanje, ki kaže na arbitrarnost in samovoljo pri izvrševanju oblasti. Ker torej MPZ ni ravnalo tako, kot je dopustno, je njegovo ravnanje protipravno.
žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke – denarna kazen – pojasnila k navedbam o kršitvah določb pravdnega postopka
Institut kaznovanja oseb, ki v vlogah žalijo sodišče, ne varuje neposredno časti in dobrega imena konkretnega sodnika, pač pa je ugled sodstva in avtoriteta sodne oblasti tista dobrina, ki se varuje s 109. členom ZPP. Sodišče, ki se odloča za uporabo 109. člena ZPP mora skrbno pretehtati, ali gre pri kritičnih in morda ostrih izjavah za dopustno izvrševanje pravice do izjavljanja v postopku po 22. členu Ustave, ki je nujno za učinkovitost pravice do sodnega varstva. Samo navajanje napak sodišča še ni žaljivo, če ostane v mejah dostojnosti.
Stranka oziroma njen pooblaščenec ima pravico do tega, da si ustvari mnenje o (ne)pristranskosti sodnika. Pravico imata tudi, da izrazita morebitne dvome v sodnikovo pristranskost, pri čemer mora biti ta dvom argumentiran in izražen na nežaljiv način.
Čeprav sta pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju vedeli, da je preživljanec že v letih (star 88 let), bolan in zato potrebuje pomoč in oskrbo, pa zaradi nedoločljivosti trenutka njegove smrti nista mogli vedeti, kolikšne bodo obveznosti preživljalca v bodoče. Takšna pogodba je po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Take pogodbe zato ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev, tudi zato ne, ker ni mogoče ugotoviti, kako je preživljanec, ki si je želel zagotoviti oskrbo in preživljanje do smrti, subjektivno ovrednotil oskrbo, ki jo je toženec v preteklosti nudil očetu in bodočo oskrbo in preživljanje.
nujna pot - ustanovitev nujne poti – zemljišče v solastnini - solastno služeče zemljišče – solastnik kot predlagatelj
Nujna pot predstavlja obliko stvarne služnosti z odločbo sodišča. Stvarna služnost je po svoji vsebini in namenu stvarna pravica na tuji stvari, zato lastnik zemljišča, ki bi se mu olajšal dostop do drugega zemljišča, ne potrebuje služnosti, če je sam solastnik tega drugega zemljišča. Ustanovitev nujne poti na solastnem služečem zemljišču tako ni mogoča.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščen tedenski dopust se nanaša na uveljavljanje odškodnine za materialno škodo, ki se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. To pomeni, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od tedaj, ko mu tožena stranka izrabe tedenskega dopusta ni omogočila.
ZDR člen 143, 143/2. ZDR/90 člen 50, 50/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 47, 74.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa
Tožnica je delo preko polnega delovnega časa opravljala v interesu in ob soglasju tožene stranke, ki je o opravljenih urah dela vodila tudi evidenco. Zgolj zaradi tega, ker tožena stranka ni izdala posebne pisne odredbe o delu preko polnega delovnega časa, ne more biti prosta plačila za opravljene ure dela.
ZPP člen 137, 137/1, 184, 184/1, 184/2, 339, 339/2, 339/2–8.
vročanje pooblaščencu – vabljenje pooblaščenca - brezplačna pravna pomoč – možnost obravnavanja pred sodiščem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zamudna sodba – vrnitev v prejšnje stanje –. opravičljiva zamuda pravnega dejanja – povečanje zahtevka – objektivna sprememba tožbe – preložitev naroka
Če ima oseba pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v zakonu drugače določeno. Toženka bi bila pooblaščenko načeloma res dolžna sama obvestiti o že razpisanem naroku, vendar le, če bi si jo izbrala sama. Ne velja pa to v primeru, ko ji je bila dodeljena v okviru brezplačne pravne pomoči, še posebej, če ji odločba o BPP do naroka ni bila vročena (in tako niti ne ve, katera oseba jo bo zastopala). Sodišče bi zato moralo na narok vabiti tudi pooblaščenko; ker tega ni storilo, toženki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060008
SPZ člen 222, 222/1. ZTLR člen 57. ZOR člen 99, 99/2. ZPP člen 156, 156/1, 163, 163/3.
pogodbeno dogovorjena služnost – obseg služnosti – sprememba služnosti - opustitev posegov v služnostno pravico – vknjižba služnostne pravice v zemljiško knjigo – separatni stroški – zahteva za povračilo separatnih stroškov
V dogovor med strankama, sodišče ne glede na dogovorjen morebiten prekomeren poseg v služečo nepremičnino, ne more posegati.
Poleg zahtevka na opustitev posegov v služnostno pravico, pa služnostni upravičenec, ki ima služnost že vpisano v zemljiško knjigo, nima tudi zahtevka za izstavitev listine, sposobne za vpis te iste služnost v zemljiški knjigi, četudi z bolj opredeljeno vsebino.
Poleg zahtevka na opustitev posegov v služnostno pravico služnostni upravičenec, ki ima služnost že vpisano v zemljiško knjigo, nima tudi zahtevka za izstavitev listine, sposobne za vpis te iste služnost v zemljiški knjigi, četudi z bolj opredeljeno vsebino.
Tožnika sta zahtevo za povračilo separatnih stroškov vložila šele ob zaključku glavne obravnave in ne na naroku, glede katerega zahtevata povračilo stroškov, zato se šteje, da je njuna zahteva prepozna.
SPZ člen 7, 171, 171/2, 173, 206, 206/2, 207, 209, 209/2, 274, 274/4. ZN člen 49.
neposestna zastavna pravica - odstop terjatve v zavarovanje
Čeprav predmet zastavne pravice v primeru neposestne zastavne pravice ni individualno določena stvar (zaloge se med trajanjem zastavne pravice spreminjajo), je potrebno zastavljeno stvar na določen način opredeliti, tako da je mogoča identifikacija v postopku poplačila zavarovane terjatve. Opis zastavljene stvari pri neposestni zastavi zalog mora zato zajemati navedbo kraja, kjer se zaloge nahajajo in določitev njihove vrednosti.
Z ubeseditvijo, da se zastavljene zaloge nahajajo v "prodajalnah zastavljalnice", pri čemer so te prodajalne (ulice in naslovi) objektivno določljive in preverljive, je izpolnjen zakonski pogoj, zato je neposestna zastavna pravica nastala.
Pri odstopu terjatve v zavarovanje gre za obliko zavarovanja, kjer dolžnik prenese več pravic, kot je potrebno za doseg namena posla (fiducirani posel). Bistvena značilnost fiduciranega posla je njegova diskretnost. Že zato je vključena možnost, da bi se na podlagi 2. odst. 207. člena SPZ (smiselna uporaba pravil o cesiji), uporabljalo tudi merilo o dolžnosti obvestitve dolžnika odstopljene terjatve.
Upoštevaje, da je bila tožnica zaradi izgube zaposlitve zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prikrajšana za pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, da bi ji v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (zaradi zaprtja gostinskega lokala, v katerem je delala) pripadala odpravnina in odmena za odpovedni rok, da je priučena natakarica, tako da bo teže dobila novo zaposlitev, čeprav je še mlada delavka, da je sedaj stanje gospodarske recesije, pa tudi da je bila tožena stranka v poravnalnem predlogu tožnico pripravljena sprejeti nazaj na delo do zaprtja gostinskega lokala, je primerna odškodnina ob sodni razvezi 6.000,00 EUR.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059172
OZ člen 168, 168/2, 179,182, 288. ZPP člen 216.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – plačana odškodnina - valorizacija že plačane odškodnine – izguba na dohodku
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo ni čista denarna terjatev, ampak predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznano utrpelo nepremoženjsko škodo in se odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe, kar zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo, saj je le tako mogoče ugotoviti, v kakšnem deležu je odškodninska obveznost s plačilom prenehala oziroma v kakšnem deležu še obstaja.
sodne takse – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – uporaba ZST-1
Višje sodišče določbo 39. člena ZST-1 razume tako, da se ZST-1 v celoti uporablja le v postopkih, ki so začeli teči po njegovi uveljavitvi 1. 10. 2008, torej velja splošno pravilo iz 39. člena ZST-1 tudi za uporabo določbe 41. člena ZST, ki predpisuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za odločanje o ugovoru v izvršilnem postopku.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 217.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija - rok za podajo odpovedi - zagovor
Tožnik je kršil obveznost iz delovnega razmerja, ko je podal lažno izjavo, na podlagi katere je dobil povrnjene stroške prevoza na delo in z dela v višini kilometrine za daljšo relacijo, čeprav se je v resnici na delo večinoma vozil z naslova v istem kraju, kot je delal. Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ, tako da mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
motenje posesti pravne osebe – posest pravne osebe
Pravna oseba (društvo), ki opravlja svojo dejavnost v skladu z društvenimi pravili v okviru registrirane dejavnosti in namena, za katerega je bila ustanovljena, ima posestno varstvo, če je bila posest motena.
pomanjkanje procesne sposobnosti - dokazno breme - vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba
Ker toženec ni založil predujma za izvedenca psihiatra, vabilu na zaslišanje pa se ni odzval, sodišče ni imelo dokazov, ki bi jih lahko ocenilo v zvezi (s po tožencu) zatrjevano omejeno sposobnostjo skrbeti zase in za svoje interese v času prejema tožbe in teka roka za odgovor na tožbo. Pri odločitvi o (zaradi izdane zamudne sodbe) vloženem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je zato uporabljivo pravilo o dokaznem bremenu.