OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059174
ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
zaznamba spora - originarna pridobitev lastninske pravice
Stanovanjski zakon samo daje možnost, da najemnik stanovanje kupi. Ta pa stanovanje lahko kupi ali pa tudi ne. Lastninsko pravico pridobi le tisti, ki se za nakup odloči. Samo dejstvo, da zakon najemniku omogoča kupiti stanovanje pa nikakor ne pomeni originarnega načina pridobitve lastninske pravice, zato zaznamba za takšen primer spora ni mogoča.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščen tedenski dopust se nanaša na uveljavljanje odškodnine za materialno škodo, ki se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. To pomeni, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od tedaj, ko mu tožena stranka izrabe tedenskega dopusta ni omogočila.
Odškodninska odgovornost odvetnika je pogodbene (in ne deliktne) narave.
Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati njeno izpolnitev, to je po prekršitvi pogodbene obveznosti. Triletni subjektivni rok torej v danem primeru ne pride v poštev, ampak bi moralo sodišče upoštevati petletni zastaralni rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0061840
ZPP člen 227, 227/1, 227/4, 227/5. ZGD člen 258, 258/1, 258/2, 263, 263/1, 387, 436, 436/1, 436/2, 447. ZGD – 1 člen 418, 418/1, 515, 515/6. ZFPPod člen 25, 27, 27/4, 27/5, 496-1. ZOR 74, 74/1, 74/3. OZ člen 190.
predložitev listine – edicijski postopek - edicijska dolžnost – edicijski zahtevek - odškodninska odgovornost poslovodje - družba z omejeno odgovornostjo – aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - izstop družbenika – dogovor o pogojih izstopa – pobot – nasprotna tožba
Temeljna predpostavka edicijske dolžnosti je, da je listina, na katero se sklicuje stranka, pri nasprotni stranki. Dokazno breme v zvezi s tem nosi stranka, ki uveljavlja edicijski zahtevek. Če stranka, od katere je sodišče zahtevalo, da predloži listino, zanika, da bi bila listina pri njej, lahko sodišče izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva. Te dokaze mora predlagati stranka, ki zahteva edicijo.
Tožnika kot pravna naslednika družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije sta aktivno legitimirana za uveljavljanje vseh terjatev družbe, med drugim tudi odškodninskega zahtevka zoper poslovodjo po določbah ZGD.
Določbe o izstopu niso izključno kogentne narave. Navedeno velja le za nekatere od njih (npr. glede posledic izstopa; glede sodnega izstopa). Družbeniki se tako lahko dogovorijo o pogojih izstopa in med drugim učinek izjave o izstopu lahko vežejo na izpolnitev določenega pogoja. Da takšen dogovor ne bi bil mogoč, iz določb ZGD ne izhaja.
V slovenski sodni praksi in teoriji sicer prevladuje stališče, da za pobot terjatve iz tožbe in nasprotne tožbe ni opore v zakonu, vendar pa pritožbeno sodišče v danem primeru ne vidi razlogov, da takšnega postopanja prvostopnega sodišča ne bi dopustilo, saj tožena stranka ne trdi, da je zaradi tega prišla v slabši položaj.
ZPP člen 108, 108/5. ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2, 12/3, 12/4. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2.
oprostitev plačila sodnih taks – postopek uveljavitve oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke za taksno oprostitev – pisna izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks je določena v drugem odstavku 12. člena ZST-1, po katerem mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o (svojem) premoženjskem stanju oziroma mora biti takšna izjava vsebovana v samem predlogu. V Pravilniku je sicer določena vsebina in oblika obrazca izjave o premoženjskem stanju, vendar pa to še ne pomeni, da je predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kateremu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, nepopoln. Navedeni obrazec namreč le omogoča enostavnejšo podajo izjave o premoženjskem stanju in je namenjen poenostavitvi postopka odločanja o oprostiti plačila sodnih taks tako za stranke kot za sodišče.
SPZ člen 7, 171, 171/2, 173, 206, 206/2, 207, 209, 209/2, 274, 274/4. ZN člen 49.
neposestna zastavna pravica - odstop terjatve v zavarovanje
Čeprav predmet zastavne pravice v primeru neposestne zastavne pravice ni individualno določena stvar (zaloge se med trajanjem zastavne pravice spreminjajo), je potrebno zastavljeno stvar na določen način opredeliti, tako da je mogoča identifikacija v postopku poplačila zavarovane terjatve. Opis zastavljene stvari pri neposestni zastavi zalog mora zato zajemati navedbo kraja, kjer se zaloge nahajajo in določitev njihove vrednosti.
Z ubeseditvijo, da se zastavljene zaloge nahajajo v "prodajalnah zastavljalnice", pri čemer so te prodajalne (ulice in naslovi) objektivno določljive in preverljive, je izpolnjen zakonski pogoj, zato je neposestna zastavna pravica nastala.
Pri odstopu terjatve v zavarovanje gre za obliko zavarovanja, kjer dolžnik prenese več pravic, kot je potrebno za doseg namena posla (fiducirani posel). Bistvena značilnost fiduciranega posla je njegova diskretnost. Že zato je vključena možnost, da bi se na podlagi 2. odst. 207. člena SPZ (smiselna uporaba pravil o cesiji), uporabljalo tudi merilo o dolžnosti obvestitve dolžnika odstopljene terjatve.
ZDR člen 27, 27/1, 34, 34/1, 110, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dolžnost obveščanja – neresnična izjava
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala, ker je tožnik v vlogi za zaposlitev navedel neresničen podatek o izobrazbi, ni zakonita. Z opisanim ravnanjem, ki se je zgodilo pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, tožnik ni niti kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja goljufije.
motenje posesti pravne osebe – posest pravne osebe
Pravna oseba (društvo), ki opravlja svojo dejavnost v skladu z društvenimi pravili v okviru registrirane dejavnosti in namena, za katerega je bila ustanovljena, ima posestno varstvo, če je bila posest motena.
Če nihče od dedičev ne izpolnjuje pogojev po ZDKG za prevzem zaščitene kmetije, v zakonu ni podlage za določanje nujnih dednih deležev, ampak dediči dedujejo kmetijo v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju, vsak torej svoj zakoniti dedni delež.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059155
ZOR člen 200. ZPP člen 151.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – kriteriji za odmero odškodnine – likvidnostno stanje povzročitelja škode - strošek predpravdnega izvedenskega mnenja – stroški postopka
Likvidnostno stanje povzročitelja škode, če ta zaposluje delavce in če mu zaradi plačila odškodnine grozi stečaj, ni kriterij v smislu 200. člena ZOR, ki vpliva na višino odškodnine.
Strošek izvedenskega mnenja, pridobljenega pred pravdo, je strošek postopka in ne gmotna škoda.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina - hrvaški državljan - vzajemnost
Tožena stranka ni upravičena zahtevati, da tožnik, ki je državljan Republike Hrvaške in nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, plača varščino za pravdne stroške, ker tudi državljani Republike Slovenije v Republiki Hrvaški niso dolžni plačati varščine za pravdne stroške.
izvršilni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški – ugovor tretjega
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da mora upnik tretjemu v roku 8 dni povrniti izvršilne stroške v znesku 112,36 EUR, sicer oprlo na 6. odstavek 38. člena ZIZ, vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj je štelo, da je upnik stroške, ki jih je priznalo tretjemu, povzročil neutemeljeno. Ob tem bi moralo upoštevati določbo 160. člena ZPP v zv. s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh obstajajo pravice drugih.
sodna taksa pri delitvi solastnih nepremičnin – sodna taksa za predlog in sklep pri delitvi – skupni stroški postopka
Sodne takse so del skupnih stroškov v smislu 35. člena ZNP.
S strani predlagateljev označene vrednosti predmeta delitve sodišče prve stopnje ni preizkusilo po postopku in na način iz 1. odst. 24. čl. ZST in je zato podlaga za odmero sodne takse (tako za predlog kot sklep) vrednost, ki so jo predlagatelji označili v predlogu. Sodišče ni imelo nobene podlage, da bi brez izpeljanega postopka po 24. členu ZST in brez izdaje sklepa o določitvi prave vrednosti, kot osnovo za odmero takse vzelo v postopku (s strani izvedenca) ugotovljeno vrednost nepremičnin.
najemna pogodba - razmerje med najemnikom in najemodajalcem – obveznosti najemnika - zastaranje terjatev – splošni zastaralni rok – enoletni zastaralni rok
Za terjatev, ki jo ima lastnik proti najemniku na podlagi najemne pogodbe, ne velja enoletni zastaralni rok po 355. členu OZ, četudi gre za plačilo terjatve dobavitelja.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok – prepozna pritožba - zavrženje tožbe na nedopustnost izvršbe
Če sodišče ugovor tretjega zaradi upnikovega nasprotovanja zavrne, lahko tretji v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, vloži tožbo na nedopustnost izvršbe na sporni predmet. Rok je prekluziven, kar pomeni, da stranka zamujenega dejanja ne more več opraviti. Ta učinek nastopi po zakonu, zato nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti.
ZPP člen 137, 137/1, 184, 184/1, 184/2, 339, 339/2, 339/2–8.
vročanje pooblaščencu – vabljenje pooblaščenca - brezplačna pravna pomoč – možnost obravnavanja pred sodiščem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zamudna sodba – vrnitev v prejšnje stanje –. opravičljiva zamuda pravnega dejanja – povečanje zahtevka – objektivna sprememba tožbe – preložitev naroka
Če ima oseba pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v zakonu drugače določeno. Toženka bi bila pooblaščenko načeloma res dolžna sama obvestiti o že razpisanem naroku, vendar le, če bi si jo izbrala sama. Ne velja pa to v primeru, ko ji je bila dodeljena v okviru brezplačne pravne pomoči, še posebej, če ji odločba o BPP do naroka ni bila vročena (in tako niti ne ve, katera oseba jo bo zastopala). Sodišče bi zato moralo na narok vabiti tudi pooblaščenko; ker tega ni storilo, toženki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
obstoj oporoke - spor o obstoju oporoke – napotitev na pravdo
Ker dedič zatrjuje, da predloženo pisanje zapustnice ne predstavlja oporoke, temveč iztrgane dnevniške zapise, gre za spor o tem, ali listina predstavlja oporoko. Spora zgolj z uporabo materialnega prava ni mogoče rešiti, zato je potrebna napotitev na pravdo.
odškodnina v obliki nadomestne nepremičnine – sporazum o nadomestni nepremičnini
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije; mogoča je le v primeru, če se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.
Zahteva za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine se obravnava kot predlog upravičenca zavezancu za sklenitev sporazuma, ki je pogoj za tovrstno vrnitev premoženja
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0059144
ZPVAS člen 10. ZNP člen 1, 1/2, 17, 97.
odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS – odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja agrarne skupnosti – določitev odškodnine – vrsta postopka po ZPVAS – pristojnost pravdnega sodišča
Odškodninski zahtevek po 10. členu ZPVAS se obravnavajo po pravilih pravdnega postopka.