Ker vložnik vloge na poziv sodišča z opozorilom na pravne posledice v roku ni popravil ali dopolnil, tako da bi bila primerna za obravnavo, je sodišče prve stopnje vlogo pravilno zavrglo.
ZPP člen 98, 98/5. Sodni red člen 215, 216, 216/1, 221, 221/5, 223, 225, 225/3, 228.
revizija - pooblastilo za zastopanje
Pritožbeno sodišče šteje, da je k sodišču prve stopnje prišlo le to, kar je razvidno iz dohodne štampiljke tega sodišča, in priloge v takšnem številu, kot so v dohodni štampiljki navedene (kar je potrjeno tudi s podpisom pristojnega delavca sodišča) in nič drugega. Ker pooblastilo ni bilo priloženo, je sodišče prve stopnje revizijo pravilno zavrglo.
spor majhne vrednosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Sodišču se do nepopolnega dokaznega predloga, ko stranka ne pojasni, o čem naj bi priča izpovedala, ni treba opredeliti.
T. i. protispisnost je podana, kadar sodišče v sodbo napačno prenese vsebino listine. V obravnavanem primeru se sodišče v sodbi ne sklicuje na listino, ki jo izpostavlja pritožba, in ne navaja njene vsebine. Takšen pritožbeni očitek vsebinsko meri na (nedopusten pritožbeni razlog) zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa na navedeno procesno kršitev.
ZPIZ-1 člen 97, 162, 163, 163/1, 163/2, 275, 275/3. OZ člen 190, 190/3.
nadomestilo za invalidnost - brezposelna oseba - izbris iz evidence brezposelnih oseb - dolžnost vrnitve - preplačilo
S tem, ko je bila tožnica izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, ni izgubila pravice do nadomestila za invalidnost, ampak se ji nadomestilo za invalidnost v tem obdobju le ne izplačuje oz. je dolžna (neupravičeno) prejete zneske vrniti.
ZZK-1 člen 243, 244. 244/3. ZTLR člen 15, 42. SZ člen 12, 12/3.
izbrisna tožba – pridobitev služnosti od razpolagalno nesposobne osebe – dobra vera – slaba vera
Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam. Toženka je vedela, da Občina Ljubljana Center ni edina lastnica sporne nepremičnine in s tem edina, ki je lahko razpolagala z nepremičnino. Ob tem, ko toženka izpove, da je imela pravno pomoč pri tolmačenju zemljiškoknjižnega stanja in ob tem, ko je iskala soglasje etažnih lastnikov za uporabo poti, pa izjemna in neobičajna hitrost vknjižbe nedvomno kaže na to, da se je toženka zavedala, da s svojim ravnanjem posega v pravice drugih oseb. Vse opisano pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da toženka pri pridobitvi služnosti ni bila v dobri veri. Tožbeni zahtevek na izbris služnosti je tako utemeljen.
Med pravdnima strankama temelj odškodninskih obveznosti ni bil sporen, ampak zgolj njihova višina za posameznega tožnika. Ker je višina pravične denarne odškodnine odvisna od intenzivnosti in trajanja duševnih bolečin zaradi posega v osebnostno pravico (prvi odstavek 179. člena OZ), je bilo dopustno prisoditi odškodnino tožnikom le v ugotovljenem obsegu, čemur sodišče prve stopnje ni v celoti sledilo. Osebno trpljenje je lahko priznano le toliko, kolikor so ga tožniki sami zaznavali kot takšnega. Ker gre za duševne bolečine kot posledico prekomernega hrupa, morajo za njihovo pravno priznanje preseči povprečen odziv ljudi na običajen hrup. Toženka utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje subjektivni vidik trajanja odškodovanja nezadostno upoštevalo. Prva tožnica in drugi tožnik sta kot obdobje neznosnega hrupa opredelila šele čas od konca leta 2005, medtem ko je tretja tožnica izpovedala, da je ta zanjo postal neznosen od leta 2005 dalje, kar je povzelo tudi sodišče prve stopnje med svoje dejanske ugotovitve. S tem se izkaže kot materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so tožniki upravičeni do odškodnine za obdobje odškodovanja od trenutka treh let pred vložitvijo tožb (torej od 20.2.2004 dalje) do izgraditve avtoceste 30.10.2008, torej tudi za obdobje, za katerega se niti sami niso čutili oškodovani. Pritožbeno sodišče je zato pri spremembi svoje odločitve upoštevalo zgoraj pojasnjeno krajše obdobje njihovega oškodovanja.
zavrnitev dokaznega predloga - izvajanje dokazov - samostojni podjetnik posameznik - pravice na podlagi invalidnosti
Samostojnemu podjetniku posamezniku kot zavarovancu iz 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1 v primeru ugotovljene III. kategorije invalidnosti, če ni potrebna časovna razbremenitev, ni mogoče priznati pravic iz invalidskega zavarovanja.
Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka, če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano.
Če pravilno vabljeni tožnik ne pristopi na prvi narok za glavno obravnavo in svojega izostanka ne opraviči, poleg tega pa tudi ni splošno znanih okoliščin ali drugih opravičenih razlogov za izostanek, se šteje, da je umaknil tožbo.
Tožnik se ni udeležil prvega naroka za glavno obravnavo, saj na prvi narok za glavno obravnavo ni pristopil pravočasno oziroma je pristopil šele po končanem naroku. Ker je bil pravilno vabljen in svojega izostanka ni opravičil, se šteje, da je umaknil tožbo.
Obdolžencu je bila v postopku kršena temeljna pravica do poštenega sojenja, ker mu ni bilo zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Čeprav je obdolženi v zagovoru navedel, da je vozilo v časovnih in krajevnih okoliščinah prekrška upravljal B. B., sodišče te osebe ni zaslišalo, pač pa je kot priči zaslišalo le policista A. P. V. in P. Č. ter svojo odločitev oprlo na njuno izpoved, češ da je policistka obdolženega B. P. prepoznala, saj je kot operativka na terenu že sodelovala v postopku proti njemu in ne da bi se prepričalo ali je oseba, o kateri je policistka izpovedala, da jo pozna, resnično obdolženec. Takšen zaključek sodišča prve stopnje se je izkazal za preuranjen in zmoten.
Sklep, s katerim sodišče stranki nalaga, da dopolni pomanjkljiv predlog za obročno plačilo sodne takse, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Ker tožnik predloga za obročno plačilo sodne takse kljub pozivu ni dopolnil z izjavo o premoženjskem stanju, je predlog za obročno plačilo sodne takse utemeljeno zavržen.
S tem, ko je postavljeni začasni zastopnik za toženca neznanega bivališča plačal sodno takso, je poravnal zakonsko obveznost, saj je tudi oseba, katere bivališče je neznano, zavezanka za plačilo sodnih taks. Stroški, nastali v zvezi s plačilom sodne takse, so potrebni pravdni stroški, kljub temu da skladno s 15. čl. ZST začasni zastopnik taks za zastopanega ni bil dolžan plačati.
motenje posesti - pravica do posesti - petitorni spor
Če je stranka že izgubila petitorni spor glede pravice do posesti, potem ne more uspešno zahtevati posestnega varstva na isti stvari glede enakega obsega posesti.
načelo vrstnega reda - zaznamba izvršbe - izbris zaznambe izvršbe
Zemljiškoknjižno sodišče mora o vpisih odločati po vrstnem redu (in po stanju stvari), ki se določi po trenutku, ko je prejelo listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Dejstvo, da je bil sklep o izvršbi kasneje razveljavljen, pa bo zemljiškoknjižno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 90. člena ZZK-1 na podlagi obvestila izvršilnega sodišča upoštevalo po uradni dolžnosti tako, da bo dovolilo izbris zaznambe izvršbe.
zamudna sodba – vročanje – fikcija vročitve – pritožba – rok za pritožbo
Ker je sodišče prve stopnje zamudno sodbo vročilo po pravilih za osebno vročanje, tako da je nastopila fikcija vročitve (ker tožena stranka pisanja ni dvignila), ni bilo dolžno zamudne sodbe vročati še z nabitjem na oglasno desko sodišča.
prisilna poravnava - predlog za začetek postopka - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - prijava terjatve - navadna terjatev
Dolžnik je tudi upnikovo „bodočo pogojno terjatev“ vključil v seznam navadnih terjatev, zaradi česar glede na 2. tč. 4. odst. 68. čl. ZFPPIPP velja, in drugačna presoja ni dovoljena, da je upnikova terjatev verjetno izkazana.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti - odgovornost družbenika izbrisane družbe – ugovor pasivnega družbenika – pasivni družbenik – položaj pasivnega družbenika - aktivni družbenik
Toženec se je kot delničar prostovoljno vključil v gospodarske aktivnosti na trgu. Kot 42,5 % družbenik je imel možnost in dolžnost, da vpliva na poslovanje družbe. Položaja "pasivnega družbenika" ni uspel dokazati, zato se odgovornosti po čl. 580/6 ZGD ni uspel razbremeniti.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – vsebina odpovedi
Obvestila, iz katerega izhaja, da tožnici poteče pravica do dopusta za nego in varstvo otroka, da zanjo obstaja zgolj delovno mesto čistilke v drugem kraju in da mora svojo odločitev sporočiti do določenega dne, sicer bodo šteli, da tega delovnega mesta ne sprejema, ni mogoče šteti za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ker ne vsebuje niti osnovnih elementov odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti opozorila o posledicah, če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca. Na podlagi opisanega obvestila je tožena stranka tožnici delovno knjižico zaključila nezakonito.
Ker v obravnavanem primeru ni šlo za prekoračitev pooblastila, ampak za pogodbo, ki ji je sklenila neupravičena oseba, bi tožnik lahko zahteval povrnitev škode le od tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, ne pa od toženih strank.