pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – veriženje pogodb
Zakon pri prepovedi veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas ne govori o prepovedi sklepanja zaporednih pogodb za isto delovno mesto, ampak take pogodbe prepoveduje, če gre za isto delo. Tako sodišče tudi v primeru, če delavec sklene več pogodb za različna delovna mesta, presoja, ali gre za isto ali različno delo. Ker je v konkretnem primeru ugotovilo, da je tožnik s toženo stranko sklepal pogodbe o zaposlitvi za dve različni delovni mesti in za dve različni deli, je – ker niti za eno niti za drugo delo pogodbe niso presegle skupnega trajanja dveh let – pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, da je šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Čeprav v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, s katerim se je tožena stranka zavezala, da bo za tožnika dokupila delovno dobo, tako da je predčasno izpolnil pogoje za upokojitev, ni bil izrecno določen rok za izpolnitev obveznosti, je treba upoštevati, da narava obveznosti tožene stranke omogoča realizacijo šele, ko je ZPIZ dokončno določil višino prispevka za dokup zavarovalne dobe. Tedaj je začel teči tudi zastaralni rok tožnika za terjatev iz naslova plačila med že plačanim zneskom za dokup zavarovalne dobe in končnim zneskom na podlagi pravnomočne odločbe ZPIZ.
ZOR člen 111, 112. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 355.
razveljavitev izročilne pogodbe - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Sodišče bi glede na zatrjevanja tožnikov o njuni omejeni poslovni sposobnosti in zahtevku na razveljavitev izročilne pogodbe moralo presojati okoliščine obravnavanega primera ob upoštevanju materialnopravnih določb o izpodbojnosti pogodb.
URS člen 15. OZ člen 131, 164. ZKP člen 498. ZPol člen 6, 22.
odškodninska odgovornost države - varnostni ukrep - odvzem predmetov - protipravno ravnanje državnega organa
Država ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi tožniku nastala z izrečenim varnostnim ukrepom - odvzemom stvari po pravilih kazenskega postopka. Prav tako pa z izrečenim varnostnim ukrepom ni šlo za poseg v osebnostne pravice tožnika.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 37, 37/1, 37/1-1, 232, 234, 234/1.
začasna zadržanost z dela - osebni zdravnik - imenovani zdravnik - specialistične preiskave
Odločitev o začasni zadržanosti od dela v času opravljanja specialističnih preiskav do 30 dni je v pristojnosti izbranega osebnega zdravnika. V primeru, ko imenovani zdravnik presoja odločitev osebnega zdravnika, njegova odločitev velja le za naprej, za nazaj pa v primerih iz 232. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Ker je bil storilec voznik začetnik, za katerega je zakonodajalec predvidel strožje kaznovanje in se od njih tudi upravičeno pričakuje doslednejše spoštovanje cestnoprometnih predpisov, poleg tega pa še poklicni voznik, bi se moral še toliko bolj zavedati posledic svojega ravnanja.
invalid I. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina - poslabšanje zdravstvenega stanja
Tožnik je bil pred poslabšanjem zdravstvenega stanja razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo lažje delo. Nastanek I. kategorije invalidnosti pri njem pomeni spremembo invalidnosti, zato se mu pravica do invalidske pokojnine prizna od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe (od 1. 7. 2006 dalje) in ne že od dne nastanka spremembe (13. 6. 2006).
določitev preživnine za mladoletne otroke – življenjske potrebe otrok – zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Otrokove potrebe niso matematičen pojem in tudi pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena ne temelji na metodi matematičnega izračuna, ampak skuša zagotoviti vrednotno sorazmerje med zmožnostmi obeh staršev in potrebami otrok. To pa ne pomeni, da sodišču ni treba niti ovrednotiti, kakšne so potrebe otrok in kakšne zmožnosti obeh staršev.
Določitve preživnine, ki temelji na matematični ugotovitvi dela potreb otrok (stroški šolanja in stanovanjski stroški) in na matematični ugotovitvi zmožnosti enega od staršev, ne vsebuje pa ocene celovitih potreb otrok in ocene zmožnosti drugega od staršev, ni mogoče preizkusiti.
prisilna poravnava - predlog za začetek postopka - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - prijava terjatve - navadna terjatev
Dolžnik je tudi upnikovo „bodočo pogojno terjatev“ vključil v seznam navadnih terjatev, zaradi česar glede na 2. tč. 4. odst. 68. čl. ZFPPIPP velja, in drugačna presoja ni dovoljena, da je upnikova terjatev verjetno izkazana.
ZP-1 člen 67, 67/1, 150, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 249, 249/1.
predmet izvedenskega dela – nedovoljen dokaz – dovoljen dokaz – pravica do pritožbe
Izvedenec je v izvedenskem mnenju prekoračil svoja pooblastila, ker je navajal, da vožnja obdolženega motorista ni bila skladna s 3. točko 40. člena ZVCP-1, kar je stvar dokaznega postopka in zaključkov sodišča.
V tistem delu, ko je policist izpovedal, kaj sta izjavila oba udeleženca na kraju prometne nesreče, gre za nedovoljen dokaz (v smislu kršitve z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin), vendar iz razlogov sodbe izhaja, da je sodišče svojo odločitev glede obdolžencu očitanega prekrška oprlo predvsem na izpoved priče in drugoobdolženke, le navrglo je, da je taki izjavi potrdil tudi zaslišani policist. Izpodbijana sodba temelji torej na dovoljenih dokazih (že citiranih izpovedbah, izvedenskem mnenju, fotografijah, skici ter poškodbenih listih).
Ker obramba obdolženca nima pravice vtikanja v tisti del sodbe, ki zadeva drugoobdolženca, so neupoštevne pritožbene navedbe, ki zadevajo ravnanje druge udeleženke v prometu. Tudi če bi bila drugoudeleženka spoznana za odgovorno storitve prekrška, pa njeno ravnanje še ne bi pomenilo, da je prekršek obdolženca dovoljen in da je s tem prekinjena vzročna zveza med njegovim prekrškom in prometno nesrečo.
ZGD-1 člen 50, 52, 52/1, 52/2, 318, 318/2. ZNP člen 7, 7/1. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve prodaje delnic - domneva nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta - nepravdna zadeva - oprava naroka v nepravdnem postopku
Zakon o nepravdnem postopku v 1. odst. 7. čl. določa, da sodišče opravi narok, če je to predpisano z zakonom, ali če oceni, da je to za postopek potrebno. Za zadevo, kakršna je obravnavana, zakon oprave naroka ne predpisuje. Trditev predlagateljev, da bi sodišče prve stopnje moralo razpisati narok in omogočiti predlagateljem, da se pred odločitvijo izrečejo o navedbah nasprotne stranke iz odgovora na predlog, ni utemeljena, saj ni sodišče prve stopnje vzelo za podlago svoje odločitve nobene takšne (dejanske) trditve nasprotnega udeleženca, ki bi jo predlagatelji prerekali.
1. odstavek 72. člena ZDen določa, da se odškodnine, dane za premoženje, ki je bilo podržavljeno na način, določen v 5. členu ZDen, upoštevajo, če so presegle 30 % vrednosti podržavljene nepremičnine. Način, kako se upoštevajo, je treba določiti v skladu s temeljnim načelom poprave krivic in pravičnostnim načelom izravnalne pravičnosti.
starostna pokojnina – naknadno priznana pokojninska doba
Po uveljavitvi pravice do starostne pokojnine ima zavarovanec na podlagi s sodbo sodišča naknadno priznane pokojninske dobe pravico do odstotnega povečanja že uveljavljene pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ šest mesecev za nazaj. Tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje višje pokojnine vse od upokojitve dalje je zato neutemeljen.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – vodilni delavec – poslovodni delavec
Tožnica je bila v delovnem razmerju pri toženi stranki na delovnem mestu na delovnem mestu vodja oddelka za splošne zadeve in razvoj človeških virov za mandatno obdobje enega leta in je z njo podpisal pogodbo o zaposlitvi direktor tožene stranke. Ker ni bila poslovodna oseba v smislu določb ZGD-1, zanjo niso mogle veljati posebnosti oziroma drugačna ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali drugačen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi bi lahko prenehala veljati le na enega izmed načinov, določenih v ZDR, ne pa na podlagi odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala iz razloga izteka mandata vodilnega delavca.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – vsebina odpovedi
Obvestila, iz katerega izhaja, da tožnici poteče pravica do dopusta za nego in varstvo otroka, da zanjo obstaja zgolj delovno mesto čistilke v drugem kraju in da mora svojo odločitev sporočiti do določenega dne, sicer bodo šteli, da tega delovnega mesta ne sprejema, ni mogoče šteti za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ker ne vsebuje niti osnovnih elementov odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti opozorila o posledicah, če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca. Na podlagi opisanega obvestila je tožena stranka tožnici delovno knjižico zaključila nezakonito.
Ker v obravnavanem primeru ni šlo za prekoračitev pooblastila, ampak za pogodbo, ki ji je sklenila neupravičena oseba, bi tožnik lahko zahteval povrnitev škode le od tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, ne pa od toženih strank.
plača - provizija - stroški v zvezi z delom - zavarovalni zastopnik
Opredelitev plače v podjetniški kolektivni pogodbi tožene stranke, po kateri je plačni sistem zavarovalnih zastopnikov in s tem tudi tožnika v celoti utemeljen na proviziji, ki zajema stroške dela, ni v nasprotju s kogentnimi določbami o plači v ZDR.
Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilne in popolne dokazne ocene utemeljeno zaključilo, da tožnik zaradi izgube zavarovalnih pravic (ker je odklonil preizkus alkoholiziranosti) ni upravičen do vtoževane odškodnine.