Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva člen 87, 87/3.
plača – osnova za obračun plače – stalna pripravljenost
Osnovo za obračun plače za čas obvezne prisotnosti ali stalne pripravljenosti, ko zaposleni dejansko ne dela, predstavlja urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, na katero se stanje pripravljenosti nanaša, in ne urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
OZ člen 190, 198. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354. URS člen 22.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist - verzija – uporaba oglasnega prostora na fasadi stavbe
Prikrajšanje pomeni tudi vrednost uporabnine (najemnine oz. nadomestila za uporabo površine), ki bi jo tožnika prejela, če bi se dogovorila s toženo stranko za površino oglasnega prostora, katero je dejansko uporabila, ali če bi sklenila pogodbo s tretjo osebo za sporno površino, in torej niti ni treba izkazati konkretnega namena oddajanja prostora tretji osebi v najem; zadostuje torej takšna možnost.
Toženec je pri izračunu delne invalidske pokojnine upošteval podatke, kakršni so razvidi iz matične evidence. Gre za podatke iz javne listine, za katere se domneva, da so resnični. Ta domneva je izpodbojna, vendar tožnik s tem v zvezi ni predložil nobenih dokazov. Zgolj na podlagi neobrazloženih navedb pa ni mogoče zaključiti, da je izračun delne invalidske pokojnine nepravilen oziroma nezakonit.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zdravstvena zmožnost – sodna presoja
Sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano na negativno ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni v smislu pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč lahko za potrebe odločitve v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je podana delavcu zaradi njegove odsotnosti z dela, samo ugotavlja okoliščine o upravičenosti odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti za delo.
stroški postopka - krivdni razlog za nastanek stroškov – umik tožbe – priznanje terjatve
Zamuda z umikom tožbe po priznanju terjatve v stečajnem postopku s strani stečajnega upravitelja tožene stranke se šteje za krivdno ravnanje tožeče stranke.
ZSReg člen 34, 35, 35/2, 35/3. ZGD-1 člen 474, 516, 516/1.
zahtevek za vpis v sodni register - registrski postopek - zakonitost postopka - sedež družbe - sprememba sedeža - sestavine družbene pogodbe pri d.o.o. - sprememba družbene pogodbe - veljavnost sklepa o spremembi sedeža - potrebna večina
Sprememba sedeža je torej mogoča le s spremembo družbene pogodbe (drugi in tretji odstavek 35. člena ZSReg), pri čemer je treba določilo prvega odstavka 516. člena ZGD-1 razumeti le kot minimalno, z zakonom določeno zahtevo (tričetrtinska večina glasov vseh družbenikov), družbeniki pa se lahko dogovorijo tudi za še strožjo večino.
ZDR člen 75, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 90, 90.a, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu – preklic odpovedi
Po tem, ko je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, tožena stranka tožnici ni zakonito ponovno podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Druga odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita in je sodišče pravilno ugotovilo, da je delovno razmerje tožnice pri toženi stranki trajalo do dne, ko ji je prenehalo na podlagi prve prejete odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je zakonita.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa - pravočasno plačilo - domneva umika ugovora
Če je taksni zavezanec ravnal točno po navodilih sodišča in je sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi plačal na banki v danem roku osmih dni od prejema plačilnega naloga, niso izpolnjeni pogoji za nastop pravne posledice – domneve umika ugovora, saj je sodišče prve stopnje napačno štelo, da bi moral znesek plačane takse prispeti na sodišče v osmih dneh.
izvajanje dokazov – dokazno breme - uporaba pravil o dokaznem bremenu
Sodišče odloča na podlagi pravila o dokaznem bremenu šele takrat, če na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva. V primeru, ko tožeča stranka na podlagi posojilne pogodbe zahteva plačilo terjatve od toženca, ki je pogodbo podpisal kot porok in plačnik ter v spis predloži tako podpisano pogodbo, tožena stranka pa nasprotuje svoji zavezi, češ da je pogodbo podpisala zgolj kot zakoniti zastopnik družbe ter je drugi podpis na listini ponarejen, je na toženi stranki dokazno breme, da ovrže pristnost podpisa.
Izjavo volje za sklenitev pogodbe lahko stranki izrazita z vsakim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja za sklenitev pogodbe obstoji.
Tudi če postopek, zaradi katerega je sodišče prekinilo postopek, še ni pravnomočno končan, to ni ovira, da se odloči, da se nadaljuje, če spozna, da ni več razlogov, da bi čakalo na njegov konec.
izvršilni postopek - pooblastilo za zastopanje - veljavnost pooblastila - podpis pooblastila
Za veljavnost pooblastila gospodarske družbe odvetniku zadošča navedba firme gospodarske družbe in podpis pooblastitelja, če je ta čitljiv, tako da je iz podpisa razvidno, kdo ga daje. S tem je zagotovljena identifikacija podpisnika in preverljivost njegove funkcije v poslovnem registru.
ZPP člen 216, 216/2. OZ člen 172, 172/2, 179, 179/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – poškodba palca desne roke – prosti preudarek – odločanje po prostem preudarku – premoženjska škoda
Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre oškodovancu odškodnina le, če gre za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Mogoče je odločiti o dejstvih, ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka, po prostem preudarku, če odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih- neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra kot predpostavka sprejema
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice. Napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra pa ni nujno potrebna za sprejem.
poprava sodbe – napačno poimenovanje stranke postopka
Tožeča stranka je v tožbi navedla ime tožene stranke, kot ga je imela pred preimenovanjem, do katerega je prišlo že pred vložitvijo tožbe. Kljub temu napačnemu poimenovanju stranke ni bilo sporno, na koga se tožba nanaša, tožena stranka je na tožbo odgovorila in se udeleževala postopka. Opisanega napačnega poimenovanja, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo, ni mogoče popraviti s popravo sodbe v smislu 328. člena ZPP, ker se slednja nanaša le na napake, ki jih zagreši sodišče in ne stranka.
spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let – očitno nesorazmerje med zrelostjo obdolženca in oškodovanke – mnenje izvedenca psihologa - pravna zmota
Pritožnik ima prav, ko navaja, da je za obstoj kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, potrebno ugotoviti ali je obstajalo očitno nesorazmerje med zrelostjo obdolženca in oškodovanke ter da dejanskega stanja v tej smeri sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo, ker gre za okoliščino, ki jo glede na dejstvo, da je bila oškodovanka v obravnavanem času stara štirinajst, obdolženec pa le nekaj let več, sodišče ne more samo ugotoviti, temveč mora o njej podati mnenje izvedenec psiholog.
SPZ člen 99, 100, 105/3, 115, 269. ZTLR člen 28, 28/2, 28/3. SZ-1 člen 5, 19.
vznemirjanje lastninske pravice – etažna lastnina – skupni deli – solastnina etažnih lastnikov – varstvo med solastniki – priposestvovanje – dobra vera – aktivna legitimacija – domnevni lastnik – pasivna legitimacija – nujno sosporništvo
Ravnanje enega od etažnih lastnikov, ki sam uporablja skupni balkon v solasti vseh etažnih lastnikov, ostalim pa to onemogoča, je v nasprotju z 19. čl. SZ-1 in 115. čl. SPZ in predstavlja protipravno vznemirjanje (99. čl. SPZ). Varstvo skupnega dela lahko uveljavlja tudi samo en etažni lastnik (100. čl. SPZ).
postavljen tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – napake opravljenega dela
Sodišče je odločalo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, saj je toženi stranki v plačilo naložilo manjši znesek, kot znaša tožbeni zahtevek, in v okviru tožbene podlage, ki jo je tožeča stranka navedla v pripravljalni vlogi z dne 27.11.2007.