ZDR člen 75, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 90, 90.a, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu – preklic odpovedi
Po tem, ko je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, tožena stranka tožnici ni zakonito ponovno podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Druga odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita in je sodišče pravilno ugotovilo, da je delovno razmerje tožnice pri toženi stranki trajalo do dne, ko ji je prenehalo na podlagi prve prejete odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je zakonita.
prenehanje delovnega razmerja – ex lege prenehanje delovnega razmerja – invalidnost I. kategorije
Tožniku je delovno razmerje prenehalo z dnem vročitve pravnomočne odločbe ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije invalidnosti. Tega dne je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi ne glede na zatrjevano dejstvo, da je tožnik tega dne še delal pri toženi stranki. Ker mu je pogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi samega zakona, njegov tožbeni zahtevek za reintegracijo in za izplačilo pravic iz delovnega razmerja ni utemeljen.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva člen 87, 87/3.
plača – osnova za obračun plače – stalna pripravljenost
Osnovo za obračun plače za čas obvezne prisotnosti ali stalne pripravljenosti, ko zaposleni dejansko ne dela, predstavlja urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, na katero se stanje pripravljenosti nanaša, in ne urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
izvršba na podlagi verodostojne listine - odlog plačila - dokazanost trditev
Ker se s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžniku naloži plačilo zneska, navedenega v verodostojni listini (3. odst. 44. čl. ZIZ), bi dolžnikove trditve v ugovoru o tem, da je z upnikom dosegel odlog plačila svojega dolga, sicer lahko predstavljale pravno relevantno dejstvo iz 2. odst. 61. čl. ZIZ.
Trditvena podlaga mora sodišču dopuščati presojo morebitne ničnosti pogodbenega določila. Sodišče namreč pazi na ničnost po uradni dolžnosti šele, če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
: ZPIZ-1 člen 12, 249, 252, 252/2. ZUP člen 87, 87/1, 97, 97/1. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 274, 274/1.
rok za vložitev tožbe – vročitev upravne odločbe – vročilnica
Če je na povratnici zapisan datum vročitve odločbe ter podpis vročilnice in če tožnica ne predloži nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo drugačno dejansko stanje, je šteti, da je bila priporočena pošiljka v redu vročena. Zaradi prekluzivnega materialnega 30-dnevnega roka za vložitev tožbe je tožba, vložena en dan po izteku roka, prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zdravstvena zmožnost – sodna presoja
Sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano na negativno ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni v smislu pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč lahko za potrebe odločitve v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je podana delavcu zaradi njegove odsotnosti z dela, samo ugotavlja okoliščine o upravičenosti odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti za delo.
ZD člen 15, 25, 25/2, 214. ZPP člen 286b, 291/2, 339/2-8.
uveljavljanje kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje – vrednost zapuščine – taksna odmera – obrazložitev sklepa o dedovanju – nižji standardni obrazložitve – zakoniti dedič
Na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato bi pritožnika morala nanjo opozoriti takoj, ko jo je sodišče prve stopnje zagrešilo, to je, ko je sprejelo sklep o pridržanju izdaje sklepa o dedovanju.
Zapuščinski postopek je eden od nepravdnih postopkov, kjer so standardi za obrazložitev odločbe nižji od standardov v pravdnem postopku. Tako se je ustalila sodna praksa, da v zapuščinskih postopkih v sklepu o dedovanju ugotovitve vrednosti čiste zapuščine ni potrebno posebno utemeljevati v obrazložitvi.
začasna odredba - narok v postopku zavarovanja terjatev – narok v postopku izdaje začasne odredbe – dokazni standard verjetnosti – verjetnost kot dokazni standard
Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče dolžno priti do neke primerne kvantitete in kvalitete trditvenega in dokaznega gradiva. Kadar stranka uveljavlja dejanske okoliščine, ki so za odločitev očitno zelo relevantne, pa o njih listinskih dokazov ni, razlogi nasprotnika pa niso prepričljivi ali pa jih sploh ni, je sodišče dolžno z izvedbo še drugih predlaganih dokazov ugotoviti, ali obstajajo zatrjevane pravno odločilne okoliščine, ki bi lahko dokazovale obstoj zatrjevanega razloga iz 1. odstavka 270. člena ZIZ.
Ob upoštevanju določbe 2. odstavka 29. člena ZIZ v zvezi s členom 239 ZIZ v postopku zavarovanja sodišče opravi narok le tedaj, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Ker je tožnik v potrditev zatrjevanih dejstev o obstoju njegove terjatve predlagal tudi zaslišanje strank, bi moralo sodišče prve stopnje ta dokaz izvesti, zato bi bila oprava naroka smotrna in potrebna.
izvršilni postopek - pooblastilo za zastopanje - veljavnost pooblastila - podpis pooblastila
Za veljavnost pooblastila gospodarske družbe odvetniku zadošča navedba firme gospodarske družbe in podpis pooblastitelja, če je ta čitljiv, tako da je iz podpisa razvidno, kdo ga daje. S tem je zagotovljena identifikacija podpisnika in preverljivost njegove funkcije v poslovnem registru.
pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe – premoženje družbe – lastnik aktivnega premoženja izbrisane družbe - odpoved dedovanju - prehod lastninskega deleža na družbi s trenutkom smrti pokojnega na RS
Sklep o dedovanju je sodna odločba in na podlagi sodne odločbe se lastninska pravica pridobi s pravnomočnostjo te odločbe (42. člen SPZ).
Ker je po veljavni zakonodaji odvisno, kdo postane lastnik aktivnega premoženja iz registra izbrisane gospodarske družbe, od vzroka izbrisa družbe iz registra, torej na kakšen način in po kakšnem postopku je družba prenehala, ostane odprto tudi vprašanje, kdo je po izbrisu družbe B. postal dejanski lastnik obravnavanega stanovanja, ki je bilo očitno v lasti navedene družbe ob njenem izbrisu iz registra.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 39, 39-3.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – domneva izbrisnega razloga – poslovni naslov – dovoljenje lastnika za dovoljenja za poslovanje za določen čas – dokaz negativnega dejstva
Ne pomeni, da enkrat dano dovoljenje lastnika objekta za poslovanje pravne osebe na tem naslovu izključuje obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP. Dovoljenje je namreč lahko dano tudi le za določen čas (npr. z najemno pogodbo sklenjeno za določen čas), zato je dejstvo neizdaje dovoljenja za poslovanje pravne osebe na tem naslovu treba razumeti tudi v primeru, če pravna oseba tega dovoljenja lastnika objekta nima več.
vpis spremembe družbenika – kršitev predkupne pravice – izpodbojnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža - prekinitev postopka
Registrsko sodišče ni upoštevalo, da ima kršitev predkupne pravice za posledico izpodbojnost pogodbe, kar pomeni, da je takšna izpodbojna pogodba veljavna in ima učinke, dokler je prizadeti subjekt ne uspe izpodbiti. Že zato ni mogoče zavrniti vpisa, ki temelji na veljavni pogodbi. Registrsko sodišče bi moralo postopek prekiniti do pravnomočnosti odločitve o vprašanju veljavnosti sporne pogodbe, glede česar je bila že vložena tožba.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058318
SZ člen 147, 147/1, 150, 150/1. ZOR člen 383, 384, 384/1, 384/2. ZPP člen 190, 190/1.
najemna pogodba - nepremagljive ovire - zastaranje - odtujitev stvari med pravdo
Tožeča stranka je toženki obljubljala prodajo stanovanja, po preteku vseh rokov pa ji te pravice ni več priznala, zato toženka tudi ni zamudila roka za uveljavljanje pravice do najema istega stanovanja.
SPZ člen 99, 100, 105/3, 115, 269. ZTLR člen 28, 28/2, 28/3. SZ-1 člen 5, 19.
vznemirjanje lastninske pravice – etažna lastnina – skupni deli – solastnina etažnih lastnikov – varstvo med solastniki – priposestvovanje – dobra vera – aktivna legitimacija – domnevni lastnik – pasivna legitimacija – nujno sosporništvo
Ravnanje enega od etažnih lastnikov, ki sam uporablja skupni balkon v solasti vseh etažnih lastnikov, ostalim pa to onemogoča, je v nasprotju z 19. čl. SZ-1 in 115. čl. SPZ in predstavlja protipravno vznemirjanje (99. čl. SPZ). Varstvo skupnega dela lahko uveljavlja tudi samo en etažni lastnik (100. čl. SPZ).
poprava sodbe – napačno poimenovanje stranke postopka
Tožeča stranka je v tožbi navedla ime tožene stranke, kot ga je imela pred preimenovanjem, do katerega je prišlo že pred vložitvijo tožbe. Kljub temu napačnemu poimenovanju stranke ni bilo sporno, na koga se tožba nanaša, tožena stranka je na tožbo odgovorila in se udeleževala postopka. Opisanega napačnega poimenovanja, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo, ni mogoče popraviti s popravo sodbe v smislu 328. člena ZPP, ker se slednja nanaša le na napake, ki jih zagreši sodišče in ne stranka.
odsvojitev dela poslovnega deleža – nov samostojni poslovni delež – skupna lastnina na deležu – predkupna pravica družbenika
Kadar je del poslovnega dela družbenika pripravljenih kupiti več družbenikov, po 6. odstavku 481. člena ZGD-1 postanejo imetniki prodanega (dela) poslovnega deleža vsi kupci skupaj. Gre torej za skupno lastnino prodanega (dela) poslovnega deleža. Na delu poslovnega deleža L. P. sta, čim sta uveljavila na njem predkupno pravico oba dotedanja družbenika M. P. in J. Z, slednja postala skupna lastnika, enako pa velja tudi za odsvojeni del poslovnega deleža B. P. Tako se pokaže, da bi bil na odsvojenem deležu L. P. mogoč na novem samostojnem poslovnem deležu vpis le obeh kupcev hkrati, torej tako M. P. kot J. Z. kot skupnih lastnikov le tega.