ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 9.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – ocena – seznanitev z oceno
Panožna kolektivna pogodba določa prekluzivni rok, v katerem bi moral biti tožnik seznanjen z oceno o opravljenem poskusnem delu. Ker tožena stranka tega ni spoštovala oziroma ker tožnika ni najkasneje tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela seznanila z oceno, se šteje, da je bilo poskusno delo uspešno opravljeno. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela posledično ni zakonita.
Ker je toženec pri speljevanju s parkirnega mesta na javni površini zadel parkirano vozilo in odpeljal s kraja nezgode, ne da bi obvestil oškodovanca, je izgubil zavarovalne pravice.
Za sporazum o delitvi in načinu delitve zapuščine (dedni dogovor), ki ga sodišče povzame sklep o dedovanju, šteje zgolj sporazum, ki je zapisan in podpisan pred sodiščem.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke - načelo vrstnega reda – višina sodne takse
Po 10. čl. ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Gre za načelo zemljiškoknjižnega postopka, ki je v obliki procesnega pravila izraženo tudi v 122. in 189. členu istega zakona. Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej.
plačilo za delo – dežurstvo – pogodba o delu – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Ker sta se stranki v pogodbi o delu v skladu z načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij lahko dogovorili za plačilo dežurstva in ker tožnik veljavnosti pogodbe o delu ni izpodbijal, njegov tožbeni zahtevek za višje plačilo, kot je bilo dogovorjeno, ni utemeljen.
Kljub temu, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku razveljavljena, tožena stranka ni odškodninsko odgovorna, ker ni ravnala krivdno oziroma ker odpovedi ni podala, ker bi želela tožniku škodovati.
obseg zapuščine - premično premoženje - dodatni sklep o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka - uveljavljanje pravic v pravdi
Zapuščinski postopek je bil končan s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Zapuščinskega postopka, ki je končan, ni mogoče prekiniti.
Če so se dediči sporazumeli o tem, naj se ne opravi zapuščinska obravnava, ker je v zapuščini samo premično premoženje, to pomeni, da obstaja med njimi soglasje o tem, kdo so dediči, katero premično premoženje sestavlja njegova zapuščina in katere pravice jim gredo kot dedičem. Glede tega premoženja lahko takoj izvršujejo vse pravice, ki jim gredo kot dedičem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059161
ZPod člen 196. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 33. OZ člen 440.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – ničnost pogodbe – prodaja nelastnika – prodaja tuje nepremičnine
Ker pogodba o prenosu družbenega kapitala v zemljiški knjigi ni bila realizirana, parcele ob uveljavitvi ZSKZ še niso bile olastninjene in so zato prešle v last RS in upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
14. čl. ZSKZ ne določa usode pogodbe, s katero nelastnik prenese takšno nepremičnino na drugega. V poštev pride 440. čl. OZ, po kateri prodaja tuje stvari pogodbenika veže. Pogodba, s katero nelastnik prenaša lastninsko pravico na stvari, zaradi tega še ni nična.
Zahtevek za podajo izjave volje spada med dajatvene zahtevke. Pri tem mora tožnik želeno izjavo volje v celoti in izrecno povzeti v tožbeni predlog, vendar pa mora zahtevek oblikovati kot dajatveni zahtevek.
SZ-1 res ne določa časa, v katerem mora stranka, ki ima svojo nepremičnino, to izdelati do te mere, da je primerna za življenje, a 15 let le predstavlja takšno obdobje, da je utemeljeno pričakovati, da bi tisti, ki ima namen ustvariti dom - stanovanje v tem obdobju to tudi ustvaril, predvsem od dejstvu, da je toženka že izdelala fasado in okolico hiše, ne pa tudi stanovanjskih prostorov. Zakon varuje najemnika, ki plačuje neprofitno najemnino, a le v razumnih mejah, ki ne smejo dopustiti zlorabe pravic.
stvarna pristojnost – pristojnost v sporih za objavo odgovora ali popravka – vložitev tožbe, vezane na rok, pri nepristojnem sodišču – nevednost ali očitna pomota vložnika
Če stranka pošlje tožbo nepristojnemu sodišču, si v nobenem primeru s tem ne varuje roka. Tožba bo pravočasna le, če jo bo nepristojno sodišče pravočasno poslalo pristojnemu sodišču, to pa jo prejelo pred potekom roka za njeno vložitev. Vprašanje, ali vlogo, ki je vezana na rok in je izročena ali poslana pristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, upoštevati ali ne, je odvisna le od nevednosti in očitne pomote vložnika, ne pa tudi od obveznosti sodišča, da tožnika o njegovi napaki takoj obvesti oziroma tožbo takoj pošlje pristojnemu sodišču.
vodstvo glavne obravnave – sklep procesnega vodstva – sklep o ločenem obravnavanju zahtevkov – nevezanost na predlog stranke – nedovoljena pritožba
Stranka lahko predlaga združitev ali ločitev pravd, vendar sodišče na to ni vezano. Gre za sklepa procesnega vodstva, zoper katera ni posebne pritožbe.
sprejem v članstvo lovske družine – omejevanje človekovih pravic – kršitev načela enakosti – svoboda združevanja
Odklonitev sprejema v članstvo lovske družine zaradi objektivnih okoliščin (preveliko število članov glede na velikost lovišča) ni nezakonita niti protiustavna.
Pogodba je v delu, kjer je dogovorjena bodoča obveznost preživljanja, po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Prav zaradi te aleatornosti sta pogodbeni stranki nase prevzeli riziko, da izpolnjene obveznosti toženke po vrednosti morebiti ne bodo ekvivalentne izročenemu premoženju. Take pogodbe zato ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059122
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 51/2.
začasna odredba – skupno premoženje – poslovni delež v družbi – verjetnost terjatve – načelo kontradiktornosti
Glede na to, da je bil toženi stranki predlog za izdajo začasne odredbe vročen in se je o predloženih dokazih lahko izjavila, kršitev načela kontradiktornosti ni podana.
Odločitev sodišča o tem, ali predlaganim pričam verjame ali ne oz. ali predlagani dokazi tudi z gotovostjo izkazujejo utemeljenost zahtevka, je pridržano za končno odločbo. Za izdano začasno odredbo pa (glede na to, da se zahteva le izkaz verjetnosti trditev) zadostuje, da je tožnica podala relevantne trditve in predlagala ustrezne dokaze.
Tožena stranka je posest tožnikov motila tako, da je dne 23. 07. 2009 izvršila demontažo varovalk v električni omarici, demontažo števca in celotno nepremičnino odklopila iz električnega omrežja. Ker za takšno ravnanje ni imela podlage v zakonu (glede na določb 3. odstavka 33. člena SPZ je mogoče protipravnost izključiti le z zakonom, 1. odstavek 76. člena EZ pa dovoljuje le ustavitev distribucije ali prenosa električne energije), je to protipravno in tožnike upravičuje do sodnega varstva pred motenjem posesti.