Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilne in popolne dokazne ocene utemeljeno zaključilo, da tožnik zaradi izgube zavarovalnih pravic (ker je odklonil preizkus alkoholiziranosti) ni upravičen do vtoževane odškodnine.
Ker je toženec pri speljevanju s parkirnega mesta na javni površini zadel parkirano vozilo in odpeljal s kraja nezgode, ne da bi obvestil oškodovanca, je izgubil zavarovalne pravice.
dogovor o delitvi dediščine – naknadno najdeno premoženje – delitev dediščine – soglasje dedičev – nujni delež
Za dogovor, ki pomeni že dejansko razdelitev dediščine, je nujno izrecno soglasje vseh dedičev. Le v tem primeru ga sodišče lahko vnese v sklep o dedovanju.
Za sporazum o delitvi in načinu delitve zapuščine (dedni dogovor), ki ga sodišče povzame sklep o dedovanju, šteje zgolj sporazum, ki je zapisan in podpisan pred sodiščem.
ZKolP člen 16. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja člen 50, 50/2, 66, 66/3.
jubilejna nagrada – kolektivna pogodba – odpoved kolektivne pogodbe
Ker je tožnik izpolnil 20 let skupne delovne dobe, ko je bil normativni del kolektivne pogodbe, ki je bila odpovedana, še zmeraj v veljavi, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo jubilejne nagrade utemeljen.
SZ-1 člen 91, 103, 103/1, 103/1-4, 110, 110/1, 111, 111/2, 148, 173, 173/3, 173/8. ZPP člen 13. OZ člen 198.
urejanje razmerij v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze ali prenehanju zunajzakonske skupnosti - uporaba stanovanja brez pravnega naslova – prejem ugodnosti – odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog
Upoštevanje dejstva, da je tožena stranka razvezana (razveza je bila že v letu 1991, bivši zakonec pa se je izselil v letu 2008), bi pomenilo obid jasne določbe 8. odstavka 173. člena SZ-1, po katerem se je najemnik dolžan izseliti skupaj z osebami, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje.
ODZ paragraf 431, 1463, 1500. Zakon o stavbni pravici paragraf 5, 5/1. ZTLR člen 24, 25, 26, 28, 28/4, 28/5, 33. SPZ člen 29, 43, 43/2, 44, 49, 256, 275, 275/2. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 29. ZZK člen 5, 5/4. ZZK-1 člen 8.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - stavbna pravica - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Tožnikove trditve, da je njegov pravni prednik pridobil stavbno pravico na podlagi odločbe, so v pojmovnem neskladju s trditvami o pridobljeni lastninski pravici na podlagi gradnje na tujem svetu. Tako zatrjevana podlaga tožbenih zahtevkov nadalje izključuje tudi dobrovernost (graditeljev), da naj bi pridobil(i) lastninsko pravico na zgradbah in zemljiščih. Enako velja tudi glede zatrjevanega priposestvovanja lastninske pravice na spornih nepremičninah, katerega konstitutivni element je bila ves čas dobra vera pridobiteljev. Ali še drugače povedano: tožnik in njegovi pravni predniki niso bili nikoli vpisani v zemljiški knjigi niti kot lastniki zgradb niti kot lastniki zemljišč, torej so se zavedali ali bi se vsaj morali zavedati, da gradijo na tujih zemljiščih oziroma uporabljajo tuje nepremičnine.
Tožnik oziroma njegovi pravni predniki niso pridobili stavbne pravice, upoštevaje določbo 1. odstavka 5. paragrafa Zakona o stavbni pravici (z dne 1.5.1912), ki je za pridobitev stavbne pravice terjal vpis v zemljiško knjigo. Te tudi niso pridobili na podlagi priposestvovanja, saj se stavbna pravica ni mogla priposestvovati.
izpolnitev pogodbe – odstop od pogodbe – odškodninska odgovornost
Toženka ni (sodno) izpodbijala pogodbe zaradi zmote. Na podlagi 99. člena OZ bi morala zahtevati razveljavitev pogodbe v roku enega leta od dneva, ko je zvedela za razlog izpodbojnosti, v vsakem primeru pa ji je ta pravica prenehala s pretekom treh let, ko je bila pogodba sklenjena. Toženka je zato izgubila pravico zahtevati razveljavitev pogodbe zaradi zmote.
spor majhne vrednosti - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pritožba - navajanje novih dejstev v pritožbi
V sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato s pritožbo ni mogoče navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
funkcionalno zemljišče - prodaja funkcionalnega zemljišča – razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem – javna površina – ničnost pogodbe – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice ex lege - dopustnost pogodbenega predmeta
Sodišče prve stopnje je prepričljivo utemeljilo, zakaj šteje, da sporni nepremičnini, ki sta bili predmet izpodbijane pogodbe, predstavljata funkcionalno zemljišče (to je stavbno zemljišče, potrebno za redno rabo objekta) in da zato drugotožena stranka s temi nepremičninami ne bi smela prosto razpolagati. Toženi stranki sta namreč z izpodbijano pogodbo razpolagali s funkcionalnim zemljiščem, ki sodi k stavbi tožnikov. Funkcionalno zemljišče ali njegov del pa nista v samostojnem pravnem prometu. Funkcionalno zemljišče sodi k stavbi, za katero je določeno, in tvori z njo neločljivo celoto. Funkcionalno zemljišče, ki naj zaokroži določeno stavbno zemljišče postane njegov sestavni del in ga potem ni več mogoče dodeljevati samostojno ali samo k delu nekdaj skupne parcele. Pogodba, s katero se s takim zemljiščem razpolaga ne v korist parcele, za katero je bilo funkcionalno zemljišče določeno, pa je nična. Gre namreč za razpolaganje s predmetom, ki ni več v samostojnem pravnem prometu (47. člen ZOR).
Tožena stranka je posest tožnikov motila tako, da je dne 23. 07. 2009 izvršila demontažo varovalk v električni omarici, demontažo števca in celotno nepremičnino odklopila iz električnega omrežja. Ker za takšno ravnanje ni imela podlage v zakonu (glede na določb 3. odstavka 33. člena SPZ je mogoče protipravnost izključiti le z zakonom, 1. odstavek 76. člena EZ pa dovoljuje le ustavitev distribucije ali prenosa električne energije), je to protipravno in tožnike upravičuje do sodnega varstva pred motenjem posesti.
Ker je bila tožba v delu, ki se nanaša na umik sporne objave, fotografij in odgovorov, pravnomočno zavržena, je odpadel osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje te terjatve. Če ni terjatve, namreč tudi njeno zavarovanje ni mogoče.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059122
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 51/2.
začasna odredba – skupno premoženje – poslovni delež v družbi – verjetnost terjatve – načelo kontradiktornosti
Glede na to, da je bil toženi stranki predlog za izdajo začasne odredbe vročen in se je o predloženih dokazih lahko izjavila, kršitev načela kontradiktornosti ni podana.
Odločitev sodišča o tem, ali predlaganim pričam verjame ali ne oz. ali predlagani dokazi tudi z gotovostjo izkazujejo utemeljenost zahtevka, je pridržano za končno odločbo. Za izdano začasno odredbo pa (glede na to, da se zahteva le izkaz verjetnosti trditev) zadostuje, da je tožnica podala relevantne trditve in predlagala ustrezne dokaze.
sprejem v članstvo lovske družine – omejevanje človekovih pravic – kršitev načela enakosti – svoboda združevanja
Odklonitev sprejema v članstvo lovske družine zaradi objektivnih okoliščin (preveliko število članov glede na velikost lovišča) ni nezakonita niti protiustavna.
stvarna pristojnost – pristojnost v sporih za objavo odgovora ali popravka – vložitev tožbe, vezane na rok, pri nepristojnem sodišču – nevednost ali očitna pomota vložnika
Če stranka pošlje tožbo nepristojnemu sodišču, si v nobenem primeru s tem ne varuje roka. Tožba bo pravočasna le, če jo bo nepristojno sodišče pravočasno poslalo pristojnemu sodišču, to pa jo prejelo pred potekom roka za njeno vložitev. Vprašanje, ali vlogo, ki je vezana na rok in je izročena ali poslana pristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, upoštevati ali ne, je odvisna le od nevednosti in očitne pomote vložnika, ne pa tudi od obveznosti sodišča, da tožnika o njegovi napaki takoj obvesti oziroma tožbo takoj pošlje pristojnemu sodišču.
vodstvo glavne obravnave – sklep procesnega vodstva – sklep o ločenem obravnavanju zahtevkov – nevezanost na predlog stranke – nedovoljena pritožba
Stranka lahko predlaga združitev ali ločitev pravd, vendar sodišče na to ni vezano. Gre za sklepa procesnega vodstva, zoper katera ni posebne pritožbe.
Pojma primernega stanovanja ni mogoče ožiti tako, da bi se primernost stanovanja presojalo brez upoštevanja okoliščine, da lastnik nepremičnine lahko vpliva na (ne)primernost stanovanja.
Stvar najemodajalca je, ali bo zahteval spremembo najemnine ali bo odpovedal neprofitno najemno razmerje, če se razmere spremenijo.