V konkretni zadevi tožeča stranka z začasno odredbo predlaga zavarovanje denarne terjatve. 270. člen ZIZ določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže tožnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper toženca nastala. Tožnik pa mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Za izdajo začasne odredbe morata biti obe predpostavki podani kumulativno. Ker tožena stranka že v času delovnega razmerja pri tožeči stranki in po prenehanju delovnega razmerja ni upoštevala konkurenčne klavzule iz pogodbe o zaposlitvi, ima delodajalec pravico zahtevati povračilo škode. Terjatev je nedvomno izkazana, saj gre pri verjetnosti za zelo nizko stopnjo materialne resnice, ki se po vsebini bistveno razlikuje od prepričanja ali gotovosti. Za verjetnost gre, kadar so razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti njegovemu obstoju.
regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda - restriktivno tolmačenje pojma težko nadomestljive škode – tehtanje interesov strank – kontradiktorni postopek
Značilnost regulacijske začasne odredbe je pokrivanje s tožbenim zahtevkom (in je značilna za motenjske spore), ki ravno zaradi tega terja zelo restriktiven pristop in je opravičljiva le z namenom preprečitve nasilja ali nastanka težko nadomestljive škode. V takšnih primerih je dejansko treba upoštevati tudi položaj tožencev kot dolžnikov, saj se z ugoditvijo tovrstnim predlogom na nek način prejudicira odločitev o zahtevku. Vendar pa to velja le v primerih, ko ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče odpraviti posledic izdane začasne odredbe.
Ker je bila tožba v delu, ki se nanaša na umik sporne objave, fotografij in odgovorov, pravnomočno zavržena, je odpadel osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje te terjatve. Če ni terjatve, namreč tudi njeno zavarovanje ni mogoče.
ODZ paragraf 431, 1463, 1500. Zakon o stavbni pravici paragraf 5, 5/1. ZTLR člen 24, 25, 26, 28, 28/4, 28/5, 33. SPZ člen 29, 43, 43/2, 44, 49, 256, 275, 275/2. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 29. ZZK člen 5, 5/4. ZZK-1 člen 8.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - stavbna pravica - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Tožnikove trditve, da je njegov pravni prednik pridobil stavbno pravico na podlagi odločbe, so v pojmovnem neskladju s trditvami o pridobljeni lastninski pravici na podlagi gradnje na tujem svetu. Tako zatrjevana podlaga tožbenih zahtevkov nadalje izključuje tudi dobrovernost (graditeljev), da naj bi pridobil(i) lastninsko pravico na zgradbah in zemljiščih. Enako velja tudi glede zatrjevanega priposestvovanja lastninske pravice na spornih nepremičninah, katerega konstitutivni element je bila ves čas dobra vera pridobiteljev. Ali še drugače povedano: tožnik in njegovi pravni predniki niso bili nikoli vpisani v zemljiški knjigi niti kot lastniki zgradb niti kot lastniki zemljišč, torej so se zavedali ali bi se vsaj morali zavedati, da gradijo na tujih zemljiščih oziroma uporabljajo tuje nepremičnine.
Tožnik oziroma njegovi pravni predniki niso pridobili stavbne pravice, upoštevaje določbo 1. odstavka 5. paragrafa Zakona o stavbni pravici (z dne 1.5.1912), ki je za pridobitev stavbne pravice terjal vpis v zemljiško knjigo. Te tudi niso pridobili na podlagi priposestvovanja, saj se stavbna pravica ni mogla priposestvovati.
izpolnitev pogodbe – odstop od pogodbe – odškodninska odgovornost
Toženka ni (sodno) izpodbijala pogodbe zaradi zmote. Na podlagi 99. člena OZ bi morala zahtevati razveljavitev pogodbe v roku enega leta od dneva, ko je zvedela za razlog izpodbojnosti, v vsakem primeru pa ji je ta pravica prenehala s pretekom treh let, ko je bila pogodba sklenjena. Toženka je zato izgubila pravico zahtevati razveljavitev pogodbe zaradi zmote.
spor majhne vrednosti - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pritožba - navajanje novih dejstev v pritožbi
V sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato s pritožbo ni mogoče navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
pooblastilo za vložitev tožbe – predložitev pooblastila
Če pravdno dejanje (vložitev izvršilnega predloga na podlagi VL), ki ga je za stranko opravil pooblaščenec brez pooblastila, odobri stranka po novem pooblaščencu, ni podlage za zavrženje tožbe.
Ker je toženec pri speljevanju s parkirnega mesta na javni površini zadel parkirano vozilo in odpeljal s kraja nezgode, ne da bi obvestil oškodovanca, je izgubil zavarovalne pravice.
zemljiškoknjižni postopek - družbena lastnina - pravica uporabe – lastninska pravica
Izbris družbene lastnine in vknjižbo lastninske pravice se dovoli, če je tisti, na katerega se vpiše lastninska pravica v trenutku odločanja vpisan kot imetnik pravice uporabe.
dogovor o delitvi dediščine – naknadno najdeno premoženje – delitev dediščine – soglasje dedičev – nujni delež
Za dogovor, ki pomeni že dejansko razdelitev dediščine, je nujno izrecno soglasje vseh dedičev. Le v tem primeru ga sodišče lahko vnese v sklep o dedovanju.
Zahtevek za podajo izjave volje spada med dajatvene zahtevke. Pri tem mora tožnik želeno izjavo volje v celoti in izrecno povzeti v tožbeni predlog, vendar pa mora zahtevek oblikovati kot dajatveni zahtevek.
odškodninska odgovornost odvetnika – zavarovanje odvetniške odgovornosti – škoda - vzročna zveza - dodatek k pokojnini na podlagi ZZSV
V primeru, če tožnik s pritožbo proti odločbi ZPIZ, s katero mu je bil priznan domnevno prenizek dodatek na podlagi ZZSV, ne bi uspel, škode ni (prav tako tudi ne vzročne zveze). Odškodnina tožniku ne pripada zgolj zaradi tega, ker njegova odvetnica, ki ima svojo odgovornost zavarovano pri toženi stranki, ni vložila pritožbe. Pri tem je poleg materialnopravne pravilnosti neizpodbijane odločbe ZPIZ pomembno tudi, da tožnik v podkrepitev verjetnosti svojega pritožbenega uspeha ne zatrjuje nič razen svojega (napačnega) izračuna.
Dodatek k pokojnini na podlagi ZZSV se odmeri od osnove v višini pokojnine, ki bi se mu odmerila po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove, pri čemer se upošteva tista delovna doba, ki je bila podlaga za odmero višine pokojnine v kateri od republik bivše SFRJ.
Pogodba je v delu, kjer je dogovorjena bodoča obveznost preživljanja, po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Prav zaradi te aleatornosti sta pogodbeni stranki nase prevzeli riziko, da izpolnjene obveznosti toženke po vrednosti morebiti ne bodo ekvivalentne izročenemu premoženju. Take pogodbe zato ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059122
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 51/2.
začasna odredba – skupno premoženje – poslovni delež v družbi – verjetnost terjatve – načelo kontradiktornosti
Glede na to, da je bil toženi stranki predlog za izdajo začasne odredbe vročen in se je o predloženih dokazih lahko izjavila, kršitev načela kontradiktornosti ni podana.
Odločitev sodišča o tem, ali predlaganim pričam verjame ali ne oz. ali predlagani dokazi tudi z gotovostjo izkazujejo utemeljenost zahtevka, je pridržano za končno odločbo. Za izdano začasno odredbo pa (glede na to, da se zahteva le izkaz verjetnosti trditev) zadostuje, da je tožnica podala relevantne trditve in predlagala ustrezne dokaze.
OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZIZ člen 59. ZPP člen 224, 224/1, 224/2.
nedopustnost izvršbe – neupravičena pridobitev – vzročna zveza
Čim je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bila opravljena izvršba na premičnine last tožeče stranke nedopustna, je s tem ugotovilo, da je podlaga za poplačilo tožene stranke v izvršilnem postopku, odpadla. Tožena stranka pa je bila tista, ki je na podlagi nedopustne izvršbe prejela poplačilo dolga njenega dolžnika v znesku 724,00 EUR iz sredstev tožeče stranke, zato je vzročna zveza med prikrajšanjem tožeče stranke in obogatitvijo tožene stranke na njen račun evidentna.
stvarna služnost hoje in voženj – priposestvovanje služnosti – priposestvovalna doba - uporaba zemljišča za hojo in vožnjo – nasprotovanje izvrševanju služnostne pravice po služečem zemljišču – aktivno ravnanje lastnika služečega zemljišča
Kot nasprotovanje v smislu 1. odstavka 54. člena ZTLR je opredeliti vsako aktivno ravnanje lastnika služečega zemljišča, izraženo v kakršnikoli obliki (jezikovni, s konkludentnimi dejanji), iz katerih jasno in nedvoumno izhaja, da se nasprotuje izvrševanju služnosti. Število nasprotovanj ni pomembno. Zadošča eno nasprotovanje, če je to jasno in nedvoumno. Če se služnost izvršuje po drugem, je upoštevati izraženo nasprotovanje takšnemu drugemu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika istočasno obvestila o nameravani odpovedi in tudi že podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne pomeni bistvene kršitve ZDR, zaradi katere bi bila odpoved nezakonita.
Pri zavarovanju odgovornosti začetek zastaranja terjatve zavarovanca nasproti zavarovalnici ni vezan na okoliščino, kdaj po vloženi tožbi je zavarovanec plačal odškodnino oškodovancu oziroma kdaj je bil zavarovancu znan celoten obseg škode (1. odst. 361. čl. ZOR in 1. odst. 336. čl. OZ). V skladu z določbo 4. odst. 380. čl. ZOR zastaranje namreč začne teči, ko zavarovanec prejme odškodninsko tožbo. Citirana določba tako ureja dva (podobna) zakonska dejanska stana, ki sta samostojna in med seboj neodvisna (različna), z enako pravno posledico. Prvi veže zastaranje na dan, ko je oškodovanec od zavarovanca sodno zahteval odškodnino, drugi pa na dan plačila odškodnine oškodovancu. Če bi bil začetek zastaralnega roka (vedno) vezan na dan, ko bi zavarovanec škodo povrnil, bi bila nepotrebna določba, da zastaranje zavarovančevega zahtevka proti zavarovalnici začne teči od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino oziroma bi zakonodajalec drugače oblikoval citirano zakonsko določbo.