Na podlagi 5. odst. 168. čl. ZIZ je mogoče zahtevati vpis lastninske pravice zgolj na dolžnika, ne pa na tretjega, v korist katerega je dolžnik neodplačno razpolagal (in zoper katerega upnik uveljavlja zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po 255. čl. OZ).
Glede na zatrjevano (mandatno) pogodbeno razmerje med tožnikom in drugo toženko, pri čemer naj bi šlo plačilo nagrade preko prve toženke, slednja ne more biti solidarno odgovorna za obveznost iz pogodbe. OZ v določbah o neupravičeni obogatitve, na katerih tožnik utemeljuje svoj zahtevek proti obema, solidarne obveznosti namreč ne pozna, za kaj takega pa tudi ni pogodbene podlage.
Za sporazum o delitvi in načinu delitve zapuščine (dedni dogovor), ki ga sodišče povzame sklep o dedovanju, šteje zgolj sporazum, ki je zapisan in podpisan pred sodiščem.
Ker sta toženca vložila obravnavano odškodninsko tožbo v roku treh mesecev od pravnomočnega zaključka kazenskega postopka (ustavitev zaradi umika predloga za pregon), se šteje, da je bilo z uveljavitvijo premoženjskopravnega zahtevka zastaranje pretrgano in zato obravnavana tožba pravočasno vložena.
Po prostem preudarku sodišče lahko določi višino odškodnine, če bi bila le-ta ugotovljiva z nesorazmernimi stroški, ali je ne bi bilo mogoče ugotoviti. Tožnik pa ni dokazal nastanka oz. obstoja materialne škode, zato se vprašanje višine, ki se lahko določi po prostem preudarku, niti ne pojavi.
Pri zavarovanju odgovornosti začetek zastaranja terjatve zavarovanca nasproti zavarovalnici ni vezan na okoliščino, kdaj po vloženi tožbi je zavarovanec plačal odškodnino oškodovancu oziroma kdaj je bil zavarovancu znan celoten obseg škode (1. odst. 361. čl. ZOR in 1. odst. 336. čl. OZ). V skladu z določbo 4. odst. 380. čl. ZOR zastaranje namreč začne teči, ko zavarovanec prejme odškodninsko tožbo. Citirana določba tako ureja dva (podobna) zakonska dejanska stana, ki sta samostojna in med seboj neodvisna (različna), z enako pravno posledico. Prvi veže zastaranje na dan, ko je oškodovanec od zavarovanca sodno zahteval odškodnino, drugi pa na dan plačila odškodnine oškodovancu. Če bi bil začetek zastaralnega roka (vedno) vezan na dan, ko bi zavarovanec škodo povrnil, bi bila nepotrebna določba, da zastaranje zavarovančevega zahtevka proti zavarovalnici začne teči od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino oziroma bi zakonodajalec drugače oblikoval citirano zakonsko določbo.
tožba na ugotovitev lastninske pravice – prodaja nepremičnine – navidezni kupec – slamnati kupec – skupno premoženje – pravni posli med zakoncema – oblika pogodbe
Pri pogodbi z navideznim kupcem gre dejansko za dva povezana pravna posla (pojem pogodbe z navideznim kupcem je izoblikovala namreč sodna praksa in teorija), to je pogodbo med prodajalcem in navideznim kupcem in zavezo navideznega kupca, da bo koristi, ki jih je pridobil, prenesel na dejanskega kupca. Zato je pravilna ugotovitev, da bi morala tožnica, kot zatrjevani dejanski kupec, če bi hotela uspeti, zatrjevati in dokazati tudi obstoj takšnega dogovora z navideznim kupcem.
Za veljavnost pravnih poslov med zakoncema (kar velja tudi za izvenzakonske partnerje) je namreč v letu 1991 veljavni 62. člen ZZZDR določal posebno obliko, in sicer overitev po sodniku. Tudi glede delitve skupnega premoženja s sporazumom je bilo v drugem stavku 2. odst. 58. člen ZZZDR določeno, da mora tak sporazum overiti sodnik. Po sedaj veljavni ureditvi (od 1.6.1995 dalje) pa je oblika overitve po sodniku nadomeščena z obliko notarskega zapisa (primerjaj 47. in 48. člen ZN), pri čemer so posli, ki niso sklenjeni v tej obliki, nični.
SZ-1 res ne določa časa, v katerem mora stranka, ki ima svojo nepremičnino, to izdelati do te mere, da je primerna za življenje, a 15 let le predstavlja takšno obdobje, da je utemeljeno pričakovati, da bi tisti, ki ima namen ustvariti dom - stanovanje v tem obdobju to tudi ustvaril, predvsem od dejstvu, da je toženka že izdelala fasado in okolico hiše, ne pa tudi stanovanjskih prostorov. Zakon varuje najemnika, ki plačuje neprofitno najemnino, a le v razumnih mejah, ki ne smejo dopustiti zlorabe pravic.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika istočasno obvestila o nameravani odpovedi in tudi že podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne pomeni bistvene kršitve ZDR, zaradi katere bi bila odpoved nezakonita.
SZ-1 člen 91, 103, 103/1, 103/1-4, 110, 110/1, 111, 111/2, 148, 173, 173/3, 173/8. ZPP člen 13. OZ člen 198.
urejanje razmerij v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze ali prenehanju zunajzakonske skupnosti - uporaba stanovanja brez pravnega naslova – prejem ugodnosti – odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog
Upoštevanje dejstva, da je tožena stranka razvezana (razveza je bila že v letu 1991, bivši zakonec pa se je izselil v letu 2008), bi pomenilo obid jasne določbe 8. odstavka 173. člena SZ-1, po katerem se je najemnik dolžan izseliti skupaj z osebami, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje.
funkcionalno zemljišče - prodaja funkcionalnega zemljišča – razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem – javna površina – ničnost pogodbe – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice ex lege - dopustnost pogodbenega predmeta
Sodišče prve stopnje je prepričljivo utemeljilo, zakaj šteje, da sporni nepremičnini, ki sta bili predmet izpodbijane pogodbe, predstavljata funkcionalno zemljišče (to je stavbno zemljišče, potrebno za redno rabo objekta) in da zato drugotožena stranka s temi nepremičninami ne bi smela prosto razpolagati. Toženi stranki sta namreč z izpodbijano pogodbo razpolagali s funkcionalnim zemljiščem, ki sodi k stavbi tožnikov. Funkcionalno zemljišče ali njegov del pa nista v samostojnem pravnem prometu. Funkcionalno zemljišče sodi k stavbi, za katero je določeno, in tvori z njo neločljivo celoto. Funkcionalno zemljišče, ki naj zaokroži določeno stavbno zemljišče postane njegov sestavni del in ga potem ni več mogoče dodeljevati samostojno ali samo k delu nekdaj skupne parcele. Pogodba, s katero se s takim zemljiščem razpolaga ne v korist parcele, za katero je bilo funkcionalno zemljišče določeno, pa je nična. Gre namreč za razpolaganje s predmetom, ki ni več v samostojnem pravnem prometu (47. člen ZOR).
nasilništvo – nasilje v družini – sprememba KZ – milejši zakon
Glede na časovni okvir obtožencu očitanih kaznivih dejanj in vrsto le-teh, gre za enotno obdobje in obtoženčevo kontinuirano ravnanje, ki ga je potrebno pravno opredeliti kot eno samo kaznivo dejanje.
Enako ravnanje obtoženca, v katerem so znaki tako kaznivega dejanja nasilništva po 1. odstavku 299. člena KZ kot izpolnjeni znaki kaznivega dejanja po 1. odstavku 191. člena KZ-1, ni moč opredeliti zgolj po prej veljavnih določbah KZ, ker z navedeno zakonsko določbo ne bi bila pokrita celotna kriminalna količina obtoženčevega ravnanja, zato je potrebno uporabiti določbo sedaj veljavnega KZ-1, ki je za obtoženca milejši zaradi dejstva, da je v posledici uporabe te določbe celoten procesni položaj obtoženca ugodnejši zaradi krivdoreka o le enem kaznivem dejanju na škodo M. D.
nasprotna tožba – priprave za glavno obravnavo – dopustitev nasprotne tožbe – razdružitev postopka po nasprotni tožbi – sklep procesnega vodstva – sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe
Proti sklepu, s katerim sodišče odloči, da bo nasprotno tožbo obravnavalo samostojno, ni posebne pritožbe, ker gre za sklep procesnega vodstva.
Prvostopenjsko sodišče lahko nasprotno tožbo obravnava v istem postopku, ni pa tega dolžno storiti.
spor majhne vrednosti - obrazložitev sodbe v sporu majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje bi sicer lahko kljub določbi 3. odst. 457. čl. ZPP pojasnilo razloge za svojo ugotovitev o višini obratovalnih stroških glede vode, saj je bila v bistvu sporna le ta postavka. Vendar ravno vzlic navedenemu zakonskemu določilu, po katerem vsebuje pisna sodba v sporu majhne vrednosti le kratek povzetek dejanskih ugotovitev, ni mogoč očitek, da v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Glede na določbo 3. odst. 457. čl. ZPP velja izhodišče, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva skrbno in na podlagi prepričljivih razlogov zanesljivo ugotovilo, v sodbi pa je naveden le kratek povzetek (rezultat) tega miselno spoznavnega procesa.
opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja zanemarjanja otrok - kaznivo dejanje zanemarjanja otrok - stek
Ko obtoženi z različnimi izvršitvenimi oblikami iz 1. odst. 191. člena KZ-1 izvaja nasilje v družinskem krogu do svoje žene v pričo njunih otrok in da je to takšno, ki prehaja v stanju, s tem stori ne samo kaznivo dejanje nasilja v družini po 1. odst. 191. KZ-1, ampak tudi kaznivo dejanje zanemarjanja otroka po 1. odst. 192. člena KZ-1, v kolikor se ugotovi, da takšen vedenjski vzorec obtoženca vpliva na nadaljnji psihofizični razvoj njegovih otrok.
ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnica namreč ni utemeljevala svojega zahtevka s trditvijo, da naj bi bil uspeh druge toženke v drugi pravdi kakorkoli pogojen z veljavnostjo sporazuma, sklenjenega med tožencema dne 13.11.2002 oz., da naj bi bilo vprašanje veljavnosti sporazuma po svoji vsebini predhodno vprašanje, pomembno za izid pravde opr. št. P 1. Pravne koristi za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti sporazuma, torej tožnica ni izkazala.
Prehodne določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008) so jasne. V 39. členu je namreč določeno, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Dosedanji predpisi pa so predvidevali za primer, ko taksa ob nastanku taksne obveznosti ni bila plačana, da se taksnemu zavezancu pošlje opomin za plačilo sodne takse in zaračuna tudi opominska taksa (četrti odstavek 26. člena ZST).