vpis spremembe družbenika – kršitev predkupne pravice – izpodbojnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža - prekinitev postopka
Registrsko sodišče ni upoštevalo, da ima kršitev predkupne pravice za posledico izpodbojnost pogodbe, kar pomeni, da je takšna izpodbojna pogodba veljavna in ima učinke, dokler je prizadeti subjekt ne uspe izpodbiti. Že zato ni mogoče zavrniti vpisa, ki temelji na veljavni pogodbi. Registrsko sodišče bi moralo postopek prekiniti do pravnomočnosti odločitve o vprašanju veljavnosti sporne pogodbe, glede česar je bila že vložena tožba.
postopek o prekršku - identiteta med sklepom in obdolžilnim predlogom
Objektivna identiteta med obdolžilnim predlogom in sklepom pomeni, da mora biti sklep vezan izključno na dejanje, ki je opisano v obdolžilnem predlogu, čeprav bi sodišče med dokaznim postopkom ugotovilo drugačno dejansko stanje. Sodišče, ki bi med dokaznim postopkom ugotovilo, da je opis dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu pomanjkljiv, ker ne vsebuje vseh konkretiziranih zakonskih znakov prekrška, ali ker dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, ne sme zahtevati od prekrškovnega organa dopolnitev opisa dejanskega stanja. Prav slednje je v obravnavani zadevi storilo sodišče prve stopnje, ko je z dopisom predlagateljico postopka pozvalo, da preveri podatke glede datuma prekrška kot tudi glede registrske številke osebnega avtomobila, pri čemer se je sklicevalo na ugotovitve dotedanjega postopka v obravnavani zadevi ter nato, glede na odgovor, ki ga je prejelo od predlagateljice postopka, spremenilo opis dejanja prekrška v izpodbijanem sklepu. Takšna sprememba opisa dejanja prekrška pomeni kršitev objektivne identitete med obdolžilnim predlogom in sklepom, to pa je absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 5. tč. prvega odstavka 155. čl. ZP-1.
SPZ člen 46, 46/1, 49, 49/1, 92, 93. ZZK-1 člen 8.
izročitev poslovnega prostora - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - sodba, ki nadomesti zavezovalni pravni posel - vpis v zemljiško knjigo kot pogoj pridobitve lastninske pravice
Tožnica na podlagi pravnomočne sodbe, ki je nadomestila le prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel, lastninske pravice na sporni nepremičnini ni pridobila, ker je potreben še pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo, tega pa tožnica ni izkazala.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0058276
URS člen 155. SZ-1 člen 32.
pogodba o medsebojnih razmerjih - prepoved retroaktivne veljave zakona – časovna veljavnost zakona
Ker se je postopek na podlagi predloga predlagateljev v tej zadevi začel pred uveljavitvijo SZ-1A, bi sodišče moralo odločiti o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti predloga za sodno varstvo (za sodno nadomestitev pogodbe o medsebojnih razmerjih) ob upoštevanju materialnopravnih predpisov, ki so veljali v času začetka postopka za sodno varstvo. SZ-1A namreč določb o tem, da 6. člen SZ-1A (nova 2. in 3. odstavek 32. člena SZ-1) veljata tudi retroaktivno, nima. Takšno priznanje veljavnosti za nazaj je zato tudi v neskladju s 155. členom URS, ki določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
URS člen 15, 15/3, 19, 19/3, 51, 51/3. ZDZdr člen 39.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – presoja pogojev
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice.
prikrajšanje nujnega deleža - vračanje daril v zapuščino – spor o dejstvih – napotitev na pravdo – obseg tožbe
Na pravdo napoteni dedič ni vezan na vsebino napotitvenega sklepa. Tožbeni zahtevek lahko postavi ne glede na to, kako se glasi napotitveni sklep, saj zapuščinsko sodišče dediču ne more določati vrste in obsega tožbe, kadar je potrebno zapuščinski postopek prekiniti zato, ker so med dediči sporna določena vprašanja dejanske narave.
O vrnitvi daril (zaradi prikrajšanja nujnega deleža) lahko zapuščinsko sodišče odloči le tedaj, če je obdarjenec udeleženec zapuščinskega postopka in če priznava zahtevo za vrnitev darila. Če te zahteve ne priznava, lahko nujni dedič uveljavlja zahtevo za vrnitev darila le v pravdi.
V določbah ZIZ ni nikjer predvideno denarno kaznovanje zakonitega zastopnika oz. pooblaščenca stranke, temveč lahko sodišče denarno kazen zakonitemu zastopniku oz. pooblaščencu stranke v izvršilnem postopku izreče le na podlagi določb ZPP.
Denarna kazen po ZIZ ni namenjena temu, da se z njo pokrivajo stroški cenilca.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nesklepčnost tožbe – nasprotje med trditvami v tožbi in priloženimi listinami – dokazni postopek – neizdaja zamudne sodbe
Pritožnik ima sicer načelno prav, ko navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo izvajati dokaznega postopka, upoštevaje okoliščino, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, kar je povzročilo neizpodbojno domnevo, da je priznala dejstva, navedena v tožbi (pri zamudni sodbi uzakonjen sistem afirmativne litiskontestacije). S takšnim procesno nepravilnim ravnanjem pa sodišče prve stopnje vseeno ni storilo vsebinsko očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 318. členom ZPP, saj izvedba dokaznega postopka in upoštevanje trditev tožene stranke (med njimi tudi omenjenega ugovora zastaranja) ni vplivala na pravilnost oziroma zakonitost izpodbijane sodbe. Izdaja zamudne sodbe namreč, upoštevaje določbo 318. člena ZPP, terja še preverjanje ostalih predpostavk za izdajo zamudne sodbe, določene v cit. procesni določbi. Mednje v konkretnem primeru spada tudi ocena listinskih dokazov, ki ne smejo biti v nasprotju s trditvami tožbe, prav tako pa mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz navedb v tožbi. Ti predpostavki za izdajo zamudne sodbe pa nista bili izkazani.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058979
ZOR člen 56. OZ člen 41. ZPP 7, 350, 350/2.
posojilna pogodba – poslovna nesposobnost – sposobnost za razsojanje – prava pogodbena volja – ničnost pogodbe – pritožbeni preizkus – trditve strank
Pogoj za veljavnost pravnega posla je poslovna sposobnost, sposobnost za razsojanje pa je izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je prav tako predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Ker toženka v času sklepanja pogodb ni bila sposobna za razsojanje, ni mogla izraziti prave pogodbene volje, sklenjeni pravni posli pa so nični, zato tožnik ne more uspeti z zahtevkom za izpolnitev na pogodbeni podlagi.
ZZLPPO člen 6, 6/1, 7. ZLNDL člen 3. ZPP člen 319.
lastninsko preoblikovanje podjetij – otvoritvena bilanca – oškodovanje družbenega premoženja – nelastninjeni družbeni kapital – prehod premoženja na Slovensko razvojno družbo – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – učinki pravnomočne sodbe
Nepremičnine lastninsko preoblikovanega podjetja, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci podjetja, so z uveljavitvijo ZZLPPO na podlagi samega zakona prešle v last SRD (1. odst. 6. čl. ZZLPPO). Razlog, zaradi katerega premoženja ni bilo v bilanci, ni pomemben.
Glede na to, da nepremičnine v družbeni lastnini niso bile v otvoritveni bilanci podjetja z družbenim kapitalom, se pravica uporabe (3. čl. ZLNDL) ni transformirala v lastninsko pravico preoblikovanega podjetja.
V primeru uveljavljanja škode na podlagi sklenjenega pogodbenega zavarovanja odgovornosti mora tožnik v tožbi navesti tudi elemente odškodninske odgovornosti, sicer je tožba nesklepčna.
postavljen tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – napake opravljenega dela
Sodišče je odločalo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, saj je toženi stranki v plačilo naložilo manjši znesek, kot znaša tožbeni zahtevek, in v okviru tožbene podlage, ki jo je tožeča stranka navedla v pripravljalni vlogi z dne 27.11.2007.
ZPP člen 67. ZDPra člen 1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 152, 152/3.
zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka – pravilnost sodne odločbe, ki je podlaga za vpis – vložena izredna pravna sredstva – ovira za vpis – RS kot stranka v postopku – zastopanje RS
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče zato ne more preverjati pravilnosti sodne odločbe, ki je podlaga za vpis, na odločitev o predlogu za vpis pa tudi ne more vplivati vložena revizija, saj je dovolj pravnomočnost odločbe.
OZ člen 171, 185. ZPP člen 108, 108/1. ZUE člen 13.
odškodninska soodgovornost – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – kriteriji za odškodninsko odgovornost - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve – razžalitev - poprava tožbe
Po določbi 14. člena ZPP je pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Sodišče prve stopnje je zato imelo materialnopravno podlago za ugotavljanje prispevka tožnika k nastanku tu vtoževane škode.
Odškodnino za duševne bolečine zaradi razžalitve je prisojena za duševne bolečine, ki jih oškodovanec zaradi razžalitve trpi. Sama razžalitev še ne daje podlage za prisojo odškodnine.
ZKP člen 83, 83/2, 83/4, 371, 371/2. ZPol člen 54.
izločitev dokaza – rezultati poligrafskega testiranja
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da rezultati poligrafskega testiranja ne morejo biti dokaz v kazenskem postopku in da gre za obvestilo, s katerim sodnik po določbi 83. člena ZKP ne sme biti seznanjen.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058957
ZD člen 212, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2.
spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – kolizija originarno pridobljene pravice in vpisa v zemljiško knjigo
Pri pridobitvi skupnega premoženja zakoncev z delom v času njune zakonske zveze gre za originaren način pridobitve lastninske pravice (po samem zakonu), vendar pa je v primeru, ko glede določenih nepremičnin, katere naj bi bile skupno premoženje, iz podatkov zemljiške knjige izhaja drugačno lastninsko stanje, kot se zatrjuje, verjetnejša pravica, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Šteje se, da je zemljiškoknjižno stanje točno, pri čemer je mogoče dokazovati nasprotno.
ZD člen 15, 25, 25/2, 214. ZPP člen 286b, 291/2, 339/2-8.
uveljavljanje kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje – vrednost zapuščine – taksna odmera – obrazložitev sklepa o dedovanju – nižji standardni obrazložitve – zakoniti dedič
Na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato bi pritožnika morala nanjo opozoriti takoj, ko jo je sodišče prve stopnje zagrešilo, to je, ko je sprejelo sklep o pridržanju izdaje sklepa o dedovanju.
Zapuščinski postopek je eden od nepravdnih postopkov, kjer so standardi za obrazložitev odločbe nižji od standardov v pravdnem postopku. Tako se je ustalila sodna praksa, da v zapuščinskih postopkih v sklepu o dedovanju ugotovitve vrednosti čiste zapuščine ni potrebno posebno utemeljevati v obrazložitvi.
začasna odredba - narok v postopku zavarovanja terjatev – narok v postopku izdaje začasne odredbe – dokazni standard verjetnosti – verjetnost kot dokazni standard
Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče dolžno priti do neke primerne kvantitete in kvalitete trditvenega in dokaznega gradiva. Kadar stranka uveljavlja dejanske okoliščine, ki so za odločitev očitno zelo relevantne, pa o njih listinskih dokazov ni, razlogi nasprotnika pa niso prepričljivi ali pa jih sploh ni, je sodišče dolžno z izvedbo še drugih predlaganih dokazov ugotoviti, ali obstajajo zatrjevane pravno odločilne okoliščine, ki bi lahko dokazovale obstoj zatrjevanega razloga iz 1. odstavka 270. člena ZIZ.
Ob upoštevanju določbe 2. odstavka 29. člena ZIZ v zvezi s členom 239 ZIZ v postopku zavarovanja sodišče opravi narok le tedaj, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Ker je tožnik v potrditev zatrjevanih dejstev o obstoju njegove terjatve predlagal tudi zaslišanje strank, bi moralo sodišče prve stopnje ta dokaz izvesti, zato bi bila oprava naroka smotrna in potrebna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058285
ZPP člen 212. OZ člen 168, 168/2, 171, 179, 299, 358, 943/2.
absolutna bistvena kršitev določb postopka – protispisna ugotovitev – povračilo nepremoženjske škode – soodgovornost oškodovanca – trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze – skaženost – varstvo zaradi trajanja sodnega postopka – pričetek teka zakonskih zamudnih obresti
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik v času škodnega dogodka ni bil privezan z varnostnim pasom, je splošno znano oziroma domnevano, da zaradi tega dejstva v primeru nesreče pride do večjega obsega in drugačnih poškodb, kot če bi bila pravdna stranka privezana z varnostnim pasom. Zato je trditveno in dokazno breme prešlo na tožečo stranko, ki bi morala dokazati, da ni vzročne zveze med ne-pripetostjo z varnostnim pasom in posamezno telesno poškodbo in/ali njeno intenziteto, česar pa tožeča stranka ni izkazala, niti tega ne dokazuje.
Vsaka oblika spremembe zunanjosti ne predstavlja pravno priznane škode, ali gre za skaženost v smislu pravno priznane oblike nepremoženjske škode, je odvisno od mnogih okoliščin – opaznosti zunanje spremembe, obsega spremembe, možnosti prikrivanja, starosti in spola oškodovanca, kakšne reakcije povzroča pri drugih ljudeh...
Varstvo tožeče stranke zaradi trajanja sodnega postopka predstavljata institut odmerjanja odškodnine po cenah na dan izdaje sodne odločbe, ki zagotavlja ohranjanje realne vrednosti v sodbi prisojene denarne odškodnine, ter institut zakonskih zamudnih obresti, ki predstavlja nadomestilo škode, ki nastane z neupravičeno uporabo tujega denarja zaradi zamude pri plačilu denarne obveznosti.
pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe – premoženje družbe – lastnik aktivnega premoženja izbrisane družbe - odpoved dedovanju - prehod lastninskega deleža na družbi s trenutkom smrti pokojnega na RS
Sklep o dedovanju je sodna odločba in na podlagi sodne odločbe se lastninska pravica pridobi s pravnomočnostjo te odločbe (42. člen SPZ).
Ker je po veljavni zakonodaji odvisno, kdo postane lastnik aktivnega premoženja iz registra izbrisane gospodarske družbe, od vzroka izbrisa družbe iz registra, torej na kakšen način in po kakšnem postopku je družba prenehala, ostane odprto tudi vprašanje, kdo je po izbrisu družbe B. postal dejanski lastnik obravnavanega stanovanja, ki je bilo očitno v lasti navedene družbe ob njenem izbrisu iz registra.