pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe – premoženje družbe – lastnik aktivnega premoženja izbrisane družbe - odpoved dedovanju - prehod lastninskega deleža na družbi s trenutkom smrti pokojnega na RS
Sklep o dedovanju je sodna odločba in na podlagi sodne odločbe se lastninska pravica pridobi s pravnomočnostjo te odločbe (42. člen SPZ).
Ker je po veljavni zakonodaji odvisno, kdo postane lastnik aktivnega premoženja iz registra izbrisane gospodarske družbe, od vzroka izbrisa družbe iz registra, torej na kakšen način in po kakšnem postopku je družba prenehala, ostane odprto tudi vprašanje, kdo je po izbrisu družbe B. postal dejanski lastnik obravnavanega stanovanja, ki je bilo očitno v lasti navedene družbe ob njenem izbrisu iz registra.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 39, 39-3.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – domneva izbrisnega razloga – poslovni naslov – dovoljenje lastnika za dovoljenja za poslovanje za določen čas – dokaz negativnega dejstva
Ne pomeni, da enkrat dano dovoljenje lastnika objekta za poslovanje pravne osebe na tem naslovu izključuje obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP. Dovoljenje je namreč lahko dano tudi le za določen čas (npr. z najemno pogodbo sklenjeno za določen čas), zato je dejstvo neizdaje dovoljenja za poslovanje pravne osebe na tem naslovu treba razumeti tudi v primeru, če pravna oseba tega dovoljenja lastnika objekta nima več.
SPZ člen 46, 46/1, 49, 49/1, 92, 93. ZZK-1 člen 8.
izročitev poslovnega prostora - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - sodba, ki nadomesti zavezovalni pravni posel - vpis v zemljiško knjigo kot pogoj pridobitve lastninske pravice
Tožnica na podlagi pravnomočne sodbe, ki je nadomestila le prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel, lastninske pravice na sporni nepremičnini ni pridobila, ker je potreben še pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo, tega pa tožnica ni izkazala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0058944
OZ člen 154, 154/2. ZOZP člen 7, 7/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – deljena odgovornost – vožnja brez vozniškega dovoljenja - izguba zavarovalnih pravic - regres zavarovalnice
Presoja višine odgovornosti voznikov, odgovornih za nastanek prometne nesreče.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – poprava tožbe – odgovor na popravljeno tožbo
Ko sodišče tožnika s sklepom pozove na odpravo nesklepčnosti, takšen sklep vroči tudi tožencu, pri čemer mora sodišče nato tožbo, če je nesklepčnost pravočasno odpravljena, vnovič vročiti v odgovor. Šele če je toženec tudi ponovno pasiven, lahko sodišče ob izpolnitvi drugih pogojev iz 1. odstavka 318. člena ZPP izda zamudno sodbo. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje po popravljeni tožbi toženi stranki roka za odgovor sploh ni določilo, je pa tožena stranka na tožbo odgovorila, odgovorila je tudi na popravljene navedbe. Za izdajo zamudne sodbe zato ni bilo več pogojev, pač pa bi moralo sodišče prve stopnje v celoti izdati „navadno“ sodbo in napraviti dokazno oceno tudi glede samega obstoja terjatve, ne pa le v zvezi z zapadlostjo terjatve. V podani situaciji tudi glede glavne stvari oziroma glede obstoja terjatve ni mogoče odločati z zamudno sodbo.
OZ člen 171, 185. ZPP člen 108, 108/1. ZUE člen 13.
odškodninska soodgovornost – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – kriteriji za odškodninsko odgovornost - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve – razžalitev - poprava tožbe
Po določbi 14. člena ZPP je pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Sodišče prve stopnje je zato imelo materialnopravno podlago za ugotavljanje prispevka tožnika k nastanku tu vtoževane škode.
Odškodnino za duševne bolečine zaradi razžalitve je prisojena za duševne bolečine, ki jih oškodovanec zaradi razžalitve trpi. Sama razžalitev še ne daje podlage za prisojo odškodnine.
postavljen tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – napake opravljenega dela
Sodišče je odločalo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, saj je toženi stranki v plačilo naložilo manjši znesek, kot znaša tožbeni zahtevek, in v okviru tožbene podlage, ki jo je tožeča stranka navedla v pripravljalni vlogi z dne 27.11.2007.
postopek o prekršku - identiteta med sklepom in obdolžilnim predlogom
Objektivna identiteta med obdolžilnim predlogom in sklepom pomeni, da mora biti sklep vezan izključno na dejanje, ki je opisano v obdolžilnem predlogu, čeprav bi sodišče med dokaznim postopkom ugotovilo drugačno dejansko stanje. Sodišče, ki bi med dokaznim postopkom ugotovilo, da je opis dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu pomanjkljiv, ker ne vsebuje vseh konkretiziranih zakonskih znakov prekrška, ali ker dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, ne sme zahtevati od prekrškovnega organa dopolnitev opisa dejanskega stanja. Prav slednje je v obravnavani zadevi storilo sodišče prve stopnje, ko je z dopisom predlagateljico postopka pozvalo, da preveri podatke glede datuma prekrška kot tudi glede registrske številke osebnega avtomobila, pri čemer se je sklicevalo na ugotovitve dotedanjega postopka v obravnavani zadevi ter nato, glede na odgovor, ki ga je prejelo od predlagateljice postopka, spremenilo opis dejanja prekrška v izpodbijanem sklepu. Takšna sprememba opisa dejanja prekrška pomeni kršitev objektivne identitete med obdolžilnim predlogom in sklepom, to pa je absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 5. tč. prvega odstavka 155. čl. ZP-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0060028
ZOZP člen 1a, 1a/1, 1a/1-1, 2a, 15.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje za škodo povzročeno tretjim osebam – nesreča – obseg odgovornosti – lastnik vozila – uporabnik vozila – škoda povzročena z uporabo vozila
Lastnik vozila in zavarovalnica, pri kateri je vozilo zavarovano, odgovarjata le za škodo tretjim, ki nastane z uporabo vozila. Zato toženi stranki nista odgovorni tožniku za škodo, ki sta jo povzročila voznik in uporabnik toženkinega vozila s tem, da sta z brcami in pestmi poškodovala tožnikovo vozilo.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0058276
URS člen 155. SZ-1 člen 32.
pogodba o medsebojnih razmerjih - prepoved retroaktivne veljave zakona – časovna veljavnost zakona
Ker se je postopek na podlagi predloga predlagateljev v tej zadevi začel pred uveljavitvijo SZ-1A, bi sodišče moralo odločiti o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti predloga za sodno varstvo (za sodno nadomestitev pogodbe o medsebojnih razmerjih) ob upoštevanju materialnopravnih predpisov, ki so veljali v času začetka postopka za sodno varstvo. SZ-1A namreč določb o tem, da 6. člen SZ-1A (nova 2. in 3. odstavek 32. člena SZ-1) veljata tudi retroaktivno, nima. Takšno priznanje veljavnosti za nazaj je zato tudi v neskladju s 155. členom URS, ki določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
nujna pot – določitev nujne poti - nadomestilo – obremenitev tuje nepremičnine
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je potrebno nujno pot dovoliti tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina, saj dejstva, v kakšnem obsegu je nujna pot potrebna za to, da se upošteva navedeno zakonsko določilo, sploh ni ugotavljalo. Enostavno je upoštevalo in odmerilo zgolj že obstoječo pot.
Pri odmeri nadomestila je treba v tej zadevi upoštevati med drugim tudi, da pot že obstaja. Sodišče prve stopnje pa pri odmeri nadomestila zmotno ni upoštevalo, da je pot že zgrajena, kar je tudi potrebno ovrednotiti.
ZP-1-UPB3 člen 26, 26/6, 202a. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - postopek o prekršku - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
ZVCP-1 sicer v petem odstavku 235. čl. določa, da se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, vendar lahko to sodišče stori le pod pogojem, da voznik z vozilom te kategorije ni dosegel ali presegel tretjine kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Storilec je res vse kazenske točke dosegel zaradi prekrškov storjenih z motornim vozilom B kategorije, vendar pa mu je bilo s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. PR 1 izrečenih ob uporabi omilitvenih določil šestega odstavka 26. čl. ZP-1 17 kazenskih točk za prekršek, za katerega je sicer predpisanih 18 kazenskih točk. Glede na navedeno za izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja le za kategorijo B motornih vozil, niso izpolnjeni zakonski pogoji.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 118, 118/1, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – zloraba bolniškega staleža – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – odločanje po uradni dolžnosti – načelo dispozitivnosti
V primeru, ko se delavec naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja zaposli pri drugem delodajalcu, ne zadošča zgolj ugotovitev, da je delovno razmerje trajalo do zaposlitve pri drugem delodajalcu, temveč je treba ugotoviti, s katerim dnem je prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, saj ni nujno, da se datum prenehanja delovnega razmerja in datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi ujemata. Na podlagi dejstva, da je delavec sicer zaposlen pri drugem delodajalcu, da pa pogodba o zaposlitvi še vedno velja, ima delavec pravico vsaj do zahtevka za plačilo razlike v plači.
Delavcu se v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. odstavka 118. člena ZDR dosodi tudi odškodnino, ne glede na to, da delavec ne postavi odškodninskega zahtevka, temveč vztraja pri reintegracijskem zahtevku.
odškodninska odgovornost – poklicna bolezen – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost
Odgovornost za poklicno bolezen ni le krivdna, ampak objektivna, kar pomeni, da delodajalec odgovarja tudi v primeru, če pri delu upošteva vse predpise v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu, če se ukvarja z nevarno dejavnostjo, pri kateri delavec lahko zboli za poklicno boleznijo. Taka nevarna dejavnost, pri kateri je pri tožniku, ki je opravljal delo ključavničarja, prišlo do poklicne naglušnosti, je dejavnost tožene stranke v kovinsko predelovalni industriji, v kateri delovnega procesa ni mogoče opravljati, tako da ne bi prišlo do prekomernega hrupa.
ZSReg člen 19, 36, 36/1, 39, 39/1. ZPP člen 343, 343/3. ZNP člen 37.
pravni interes za pritožbo - pravni interes delničarja za pritožbo - sklep o vpisu sodbe o ugotovitvi ničnosti sklepa skupščine o izvolitvi nadzornega sveta
Pritožnik ne pojasni, katera njegova pravica je z izpodbijanim sklepom prizadeta in kakšen pravni interes ima za predmetno pritožbo. Interes pritožnika mora biti namreč praven in konkreten, korist, ki jo pričakuje od sodišča, pa se mora odražati v določeni sferi njegovih pravic. Drugače povedano: pri zatrjevanju in izkazovanju pravnega interesa za pritožbo mora pritožnik izkazati, da bo lahko le s pomočjo sodišča v tem postopku na edini možen način ustvaril zaščito svojega pretendiranega pravnega položaja. Kaj takega pa zgolj iz dejstva, da je pritožnik delničar subjekta vpisa, ne izhaja.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nesklepčnost tožbe – nasprotje med trditvami v tožbi in priloženimi listinami – dokazni postopek – neizdaja zamudne sodbe
Pritožnik ima sicer načelno prav, ko navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo izvajati dokaznega postopka, upoštevaje okoliščino, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, kar je povzročilo neizpodbojno domnevo, da je priznala dejstva, navedena v tožbi (pri zamudni sodbi uzakonjen sistem afirmativne litiskontestacije). S takšnim procesno nepravilnim ravnanjem pa sodišče prve stopnje vseeno ni storilo vsebinsko očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 318. členom ZPP, saj izvedba dokaznega postopka in upoštevanje trditev tožene stranke (med njimi tudi omenjenega ugovora zastaranja) ni vplivala na pravilnost oziroma zakonitost izpodbijane sodbe. Izdaja zamudne sodbe namreč, upoštevaje določbo 318. člena ZPP, terja še preverjanje ostalih predpostavk za izdajo zamudne sodbe, določene v cit. procesni določbi. Mednje v konkretnem primeru spada tudi ocena listinskih dokazov, ki ne smejo biti v nasprotju s trditvami tožbe, prav tako pa mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz navedb v tožbi. Ti predpostavki za izdajo zamudne sodbe pa nista bili izkazani.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058318
SZ člen 147, 147/1, 150, 150/1. ZOR člen 383, 384, 384/1, 384/2. ZPP člen 190, 190/1.
najemna pogodba - nepremagljive ovire - zastaranje - odtujitev stvari med pravdo
Tožeča stranka je toženki obljubljala prodajo stanovanja, po preteku vseh rokov pa ji te pravice ni več priznala, zato toženka tudi ni zamudila roka za uveljavljanje pravice do najema istega stanovanja.
ZZLPPO člen 6, 6/1, 7. ZLNDL člen 3. ZPP člen 319.
lastninsko preoblikovanje podjetij – otvoritvena bilanca – oškodovanje družbenega premoženja – nelastninjeni družbeni kapital – prehod premoženja na Slovensko razvojno družbo – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – učinki pravnomočne sodbe
Nepremičnine lastninsko preoblikovanega podjetja, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci podjetja, so z uveljavitvijo ZZLPPO na podlagi samega zakona prešle v last SRD (1. odst. 6. čl. ZZLPPO). Razlog, zaradi katerega premoženja ni bilo v bilanci, ni pomemben.
Glede na to, da nepremičnine v družbeni lastnini niso bile v otvoritveni bilanci podjetja z družbenim kapitalom, se pravica uporabe (3. čl. ZLNDL) ni transformirala v lastninsko pravico preoblikovanega podjetja.
V primeru uveljavljanja škode na podlagi sklenjenega pogodbenega zavarovanja odgovornosti mora tožnik v tožbi navesti tudi elemente odškodninske odgovornosti, sicer je tožba nesklepčna.