SPZ člen 99, 100, 105/3, 115, 269. ZTLR člen 28, 28/2, 28/3. SZ-1 člen 5, 19.
vznemirjanje lastninske pravice – etažna lastnina – skupni deli – solastnina etažnih lastnikov – varstvo med solastniki – priposestvovanje – dobra vera – aktivna legitimacija – domnevni lastnik – pasivna legitimacija – nujno sosporništvo
Ravnanje enega od etažnih lastnikov, ki sam uporablja skupni balkon v solasti vseh etažnih lastnikov, ostalim pa to onemogoča, je v nasprotju z 19. čl. SZ-1 in 115. čl. SPZ in predstavlja protipravno vznemirjanje (99. čl. SPZ). Varstvo skupnega dela lahko uveljavlja tudi samo en etažni lastnik (100. čl. SPZ).
poprava sodbe – napačno poimenovanje stranke postopka
Tožeča stranka je v tožbi navedla ime tožene stranke, kot ga je imela pred preimenovanjem, do katerega je prišlo že pred vložitvijo tožbe. Kljub temu napačnemu poimenovanju stranke ni bilo sporno, na koga se tožba nanaša, tožena stranka je na tožbo odgovorila in se udeleževala postopka. Opisanega napačnega poimenovanja, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo, ni mogoče popraviti s popravo sodbe v smislu 328. člena ZPP, ker se slednja nanaša le na napake, ki jih zagreši sodišče in ne stranka.
zemljiškoknjižno dovolilo – pridobitev lastninske pravice z odločbo
Zemljiškoknjižno dovolilo se zahteva le za prenos lastninske pravice s pravnim poslom. V konkretni zadevi je predlagateljica pridobila lastninsko pravico na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe upravnega organa.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – poprava tožbe – odgovor na popravljeno tožbo
Ko sodišče tožnika s sklepom pozove na odpravo nesklepčnosti, takšen sklep vroči tudi tožencu, pri čemer mora sodišče nato tožbo, če je nesklepčnost pravočasno odpravljena, vnovič vročiti v odgovor. Šele če je toženec tudi ponovno pasiven, lahko sodišče ob izpolnitvi drugih pogojev iz 1. odstavka 318. člena ZPP izda zamudno sodbo. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje po popravljeni tožbi toženi stranki roka za odgovor sploh ni določilo, je pa tožena stranka na tožbo odgovorila, odgovorila je tudi na popravljene navedbe. Za izdajo zamudne sodbe zato ni bilo več pogojev, pač pa bi moralo sodišče prve stopnje v celoti izdati „navadno“ sodbo in napraviti dokazno oceno tudi glede samega obstoja terjatve, ne pa le v zvezi z zapadlostjo terjatve. V podani situaciji tudi glede glavne stvari oziroma glede obstoja terjatve ni mogoče odločati z zamudno sodbo.
predznamba pridobitve lastninske pravice na delu nepremičnine – nevzpostavljenost etažne lastnine – etažna lastnina – ovira za vpis – zaznamba prepovedi obremenitve in odsvojitve
Ker predlagatelja predlagata vknjižbo predznambe lastninske pravice na delu nepremičnine in pripadajočih delih skupnih prostorov, naprav in delov ter skupnih zemljišč, v zemljiški knjigi pa na sporni nepremičnini etažna lastnina še ni ustanovljena, takšnemu predlogu ni mogoče ugoditi. Predlagatelja predlogu tudi nista predložila listine, iz katere bi izhajalo, da je etažna lastnina ustanovljena.
prikrajšanje nujnega deleža - vračanje daril v zapuščino – spor o dejstvih – napotitev na pravdo – obseg tožbe
Na pravdo napoteni dedič ni vezan na vsebino napotitvenega sklepa. Tožbeni zahtevek lahko postavi ne glede na to, kako se glasi napotitveni sklep, saj zapuščinsko sodišče dediču ne more določati vrste in obsega tožbe, kadar je potrebno zapuščinski postopek prekiniti zato, ker so med dediči sporna določena vprašanja dejanske narave.
O vrnitvi daril (zaradi prikrajšanja nujnega deleža) lahko zapuščinsko sodišče odloči le tedaj, če je obdarjenec udeleženec zapuščinskega postopka in če priznava zahtevo za vrnitev darila. Če te zahteve ne priznava, lahko nujni dedič uveljavlja zahtevo za vrnitev darila le v pravdi.
postopek o prekršku - identiteta med sklepom in obdolžilnim predlogom
Objektivna identiteta med obdolžilnim predlogom in sklepom pomeni, da mora biti sklep vezan izključno na dejanje, ki je opisano v obdolžilnem predlogu, čeprav bi sodišče med dokaznim postopkom ugotovilo drugačno dejansko stanje. Sodišče, ki bi med dokaznim postopkom ugotovilo, da je opis dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu pomanjkljiv, ker ne vsebuje vseh konkretiziranih zakonskih znakov prekrška, ali ker dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, ne sme zahtevati od prekrškovnega organa dopolnitev opisa dejanskega stanja. Prav slednje je v obravnavani zadevi storilo sodišče prve stopnje, ko je z dopisom predlagateljico postopka pozvalo, da preveri podatke glede datuma prekrška kot tudi glede registrske številke osebnega avtomobila, pri čemer se je sklicevalo na ugotovitve dotedanjega postopka v obravnavani zadevi ter nato, glede na odgovor, ki ga je prejelo od predlagateljice postopka, spremenilo opis dejanja prekrška v izpodbijanem sklepu. Takšna sprememba opisa dejanja prekrška pomeni kršitev objektivne identitete med obdolžilnim predlogom in sklepom, to pa je absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 5. tč. prvega odstavka 155. čl. ZP-1.
razlaga nejasnih pogodbenih določil – obvezno zdravstveno zavarovanje – obvestilo o spremembi statusa – primeren način obveščanja o spremembi
V 30. členu Splošnih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje je določeno, da morajo zavarovanci med drugim sporočiti zavodu spremembe v statusu v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Ni določeno, da morajo to storiti v pisni obliki ali predložiti ustrezno potrdilo. Ob pravilni razlagi navedene določbe splošnih pogojev bi zato zadoščalo, da je toženka na primeren način obvestila tožečo stranko o spremembi statusa. Kot primeren način je nedvomno šteti tudi ustno sporočilo o spremembi statusa, podano na sedežu tožeče stranke pristojni osebi.
Pritrditi je pravnim stališčem toženke, da je treba splošne pogoje v nejasnih določilih razlagati v njeno korist, prav tako pa ustrezno ovrednotiti ravnanje pooblaščenih oseb pri tožeči stranki kot profesionalni organizaciji, ki je te splošne pogoje sprejela, ter toženke, ki jih je morala sprejeti na drugi strani.
ZPP člen 216, 216/2. OZ člen 172, 172/2, 179, 179/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – poškodba palca desne roke – prosti preudarek – odločanje po prostem preudarku – premoženjska škoda
Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre oškodovancu odškodnina le, če gre za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Mogoče je odločiti o dejstvih, ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka, po prostem preudarku, če odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih- neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra kot predpostavka sprejema
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice. Napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra pa ni nujno potrebna za sprejem.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058957
ZD člen 212, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2.
spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – kolizija originarno pridobljene pravice in vpisa v zemljiško knjigo
Pri pridobitvi skupnega premoženja zakoncev z delom v času njune zakonske zveze gre za originaren način pridobitve lastninske pravice (po samem zakonu), vendar pa je v primeru, ko glede določenih nepremičnin, katere naj bi bile skupno premoženje, iz podatkov zemljiške knjige izhaja drugačno lastninsko stanje, kot se zatrjuje, verjetnejša pravica, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Šteje se, da je zemljiškoknjižno stanje točno, pri čemer je mogoče dokazovati nasprotno.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba prstov leve roke - odmera odškodnine - primerjava s primeri iz sodne prakse
Pritožba navaja povprečne odškodnine, ki naj bi se priznavale za posamezno obliko nepremoženjske škode v sodni praksi brez da bi trditve konkretizirala s primeri iz sodne prakse. Pritožbeno sodišče zato teh navedb, ki so povsem splošne, brez argumentacije, ni moglo upoštevati. Preizkusilo pa je, ali končni (skupen) znesek, ki se običajno v sodni praksi preračunava na povprečne plače in primerja za podobne primere, res tako odstopa navzdol.
odmera pravdnih stroškov – več ločenih pravdnih postopkov – združitev postopkov – več tožnikov – ista dejanska podlaga – nepremoženjska škoda zaradi povišanih imisij
Pred pravdo teklo več ločenih pravdnih postopkov, zato so bili do združitve stroški vsakega od tožnikov potrebni. Ni namreč mogoče prisiliti tožnikov, ki sicer iz iste dejanske podlage terjajo odškodnino za nematerialno škodo vsak zase, da bodo morali zgolj zato, ker so sorodniki, in ker živijo na istem naslovu, vložiti enotno tožbo.
ZIZ člen 15, 178, 178/4. ZPP člen 165, 165/3, 338, 338/1, 338/2, 338/2-14, 365, 365-3.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine – predložitev cenilnega zapisnika pred prvo in drugo javno dražbo – zavrnitev predloga – izpodbijanje v sklepu o domiku
Zakon ne predvideva posebne pritožbe proti sklepu o zavrnitvi takšnega predloga, zato je po mnenju pritožbenega sodišča takšno zavrnitev moč izpodbijati v pritožbi proti sklepu o domiku, saj v kolikor zavrnitev predloga o ponovni ugotovitvi vrednosti ne bi bila zakonita in pravilna, bi bila kršena pravila o prodaji, iz teh razlogov pa se sklep o domiku sme izpodbijati.
ZPP člen 97, 97/3, 98, 98/3, 107, 107/3, 328, 318/1.
predložitev pooblastila – sklep s pozivom – vročitev sklepa – pooblastilo v izvirniku – pooblastilo v prepisu
Sklep s pozivom na predložitev pooblastila se vroča tistemu, ki nastopa kot pooblaščenec, saj se mora ta izkazati z ustreznim pooblastilom. Res pravdna stranka lahko odobri dejanja, ki jih je v postopku opravil njen pooblaščenec, a tako za ustrezno pooblastilo kot za morebitno odobritev dejanj, ki jih je opravil brez takšnega pooblastila, bi moral poskrbeti toženčev pooblaščenec. Če pravdne stranke ni obveščal o poteku postopka, se to sodišča ne tiče, ker gre v tem primeru za razmerje med stranko in njenih pooblaščencem.
Pri odmeri odškodnine za negmotno škodo sodišče sledi dvema načeloma. Prvo je načelo individualizacije, ki terja od sodišča upoštevanje konkretnih okoliščin posameznega oškodovanca, torej njegove individualne posebnosti, drugo načelo pa je načelo objektivne pogojenosti višine odškodnin, ki pomeni, da mora sodišče vsakič konkretnega oškodovanca in posledice njegovih poškodb primerjati s škodnimi posledicami pri številnih drugih oškodovancih oz. z različnimi primeri iz sodne prakse.
predlog za izvršbo na nepremičnini - vpis plombe - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo
Upnica, ki je kljub plombi v zemljiški knjigi predlagala izvršbo na nepremičnine, pri katerih je bila sicer tedaj res še vpisana lastninska pravica na dolžnika, je s takim izvršilnim predlogom prevzela tveganje, da bo predlogu za vpis ugodeno in vpis učinkoval že s 3.10.2006.
Izvedenec, ki je tožnico pregledoval ob škodnem dogodku, torej ni imel na razpolago kliničnega psihološkega testiranja, zato ni mogel predvideti, da težave ne bodo izzvenele kot pri večini drugih na podoben način poškodovanih oseb. Tožničine težave tudi niso tipične. Še manj pa je seveda lahko take posledice predvidela tožnica kot laik v medicini. Povedano pomeni, da gre za novo škodo.
ZD člen 141, 141/1, 141/2. ZPP člen 153, 153/3, 214, 214/2. ZZK-1 člen 24, 24/2.
oporočna sposobnost – določnost, izvršljivost, sklepčnost tožbenega zahtevka – ugovor zastaranja, prekljuzija - tek subjektivnega in objektivnega roka za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič – neprerekane tožbene navedbe – dokazovanje z izvedencem – neizvedba dokaza zaradi neplačila predujma – podaljšanje roka za plačilo predujma – opravičljivi razlogi za podaljšanje roka
Zavrnitev predloga za podaljšanje roka za preložitev predujma, ki ga je stranka podala po poteku postavljenega roka, je v celoti v skladu z določbo tretjega odstavka 153. člena ZPP. Postavljeni rok se lahko podaljša iz opravičljivih razlogov na predlog stranke, ki je dolžna predujem založiti, predlog pa mora biti podan preden se rok izteče.
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava, zaradi česar ga je moč postaviti do konca postopka. Pravočasno v skladu z določili 286. člena ZPP pa je potrebno navesti (zgolj) dejstva in dokaze, ki omogočajo njegovo presojo.
Pooblastilo je listina v postopku, ki se priloži vlogi, na katero se nanaša. Če je listina priložena v prepisu, lahko sodišče v skladu s 3. odstavkom 107. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti zahtevka od vložnika predložitev listine v izvirniku. Zahteva sodišča prve stopnje zato ni bila brez zakonske podlage.