spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let – očitno nesorazmerje med zrelostjo obdolženca in oškodovanke – mnenje izvedenca psihologa - pravna zmota
Pritožnik ima prav, ko navaja, da je za obstoj kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, potrebno ugotoviti ali je obstajalo očitno nesorazmerje med zrelostjo obdolženca in oškodovanke ter da dejanskega stanja v tej smeri sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo, ker gre za okoliščino, ki jo glede na dejstvo, da je bila oškodovanka v obravnavanem času stara štirinajst, obdolženec pa le nekaj let več, sodišče ne more samo ugotoviti, temveč mora o njej podati mnenje izvedenec psiholog.
postopek o prekršku - identiteta med sklepom in obdolžilnim predlogom
Objektivna identiteta med obdolžilnim predlogom in sklepom pomeni, da mora biti sklep vezan izključno na dejanje, ki je opisano v obdolžilnem predlogu, čeprav bi sodišče med dokaznim postopkom ugotovilo drugačno dejansko stanje. Sodišče, ki bi med dokaznim postopkom ugotovilo, da je opis dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu pomanjkljiv, ker ne vsebuje vseh konkretiziranih zakonskih znakov prekrška, ali ker dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, ne sme zahtevati od prekrškovnega organa dopolnitev opisa dejanskega stanja. Prav slednje je v obravnavani zadevi storilo sodišče prve stopnje, ko je z dopisom predlagateljico postopka pozvalo, da preveri podatke glede datuma prekrška kot tudi glede registrske številke osebnega avtomobila, pri čemer se je sklicevalo na ugotovitve dotedanjega postopka v obravnavani zadevi ter nato, glede na odgovor, ki ga je prejelo od predlagateljice postopka, spremenilo opis dejanja prekrška v izpodbijanem sklepu. Takšna sprememba opisa dejanja prekrška pomeni kršitev objektivne identitete med obdolžilnim predlogom in sklepom, to pa je absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 5. tč. prvega odstavka 155. čl. ZP-1.
izvršilni postopek - pooblastilo za zastopanje - veljavnost pooblastila - podpis pooblastila
Za veljavnost pooblastila gospodarske družbe odvetniku zadošča navedba firme gospodarske družbe in podpis pooblastitelja, če je ta čitljiv, tako da je iz podpisa razvidno, kdo ga daje. S tem je zagotovljena identifikacija podpisnika in preverljivost njegove funkcije v poslovnem registru.
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-1, 36, 36/3. OZ člen 990, 1003.
družba z omejeno odgovornostjo - delitev poslovnega deleža - vpis skupnega poslovnega deleža na podlagi pogodbe o odsvojitvi dela poslovnega deleža
Skupni poslovni delež s pogodbo ni mogel nastati, ker to ni bilo dogovorjeno, prav tako pa ni mogel nastati na podlagi drugega pravnega dejstva, saj zakon ali družbena pogodba takšne posledice za položaj v obravnavani zadevi ne predvidevata.
razlaga nejasnih pogodbenih določil – obvezno zdravstveno zavarovanje – obvestilo o spremembi statusa – primeren način obveščanja o spremembi
V 30. členu Splošnih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje je določeno, da morajo zavarovanci med drugim sporočiti zavodu spremembe v statusu v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Ni določeno, da morajo to storiti v pisni obliki ali predložiti ustrezno potrdilo. Ob pravilni razlagi navedene določbe splošnih pogojev bi zato zadoščalo, da je toženka na primeren način obvestila tožečo stranko o spremembi statusa. Kot primeren način je nedvomno šteti tudi ustno sporočilo o spremembi statusa, podano na sedežu tožeče stranke pristojni osebi.
Pritrditi je pravnim stališčem toženke, da je treba splošne pogoje v nejasnih določilih razlagati v njeno korist, prav tako pa ustrezno ovrednotiti ravnanje pooblaščenih oseb pri tožeči stranki kot profesionalni organizaciji, ki je te splošne pogoje sprejela, ter toženke, ki jih je morala sprejeti na drugi strani.
odškodninska odgovornost – poklicna bolezen – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost
Odgovornost za poklicno bolezen ni le krivdna, ampak objektivna, kar pomeni, da delodajalec odgovarja tudi v primeru, če pri delu upošteva vse predpise v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu, če se ukvarja z nevarno dejavnostjo, pri kateri delavec lahko zboli za poklicno boleznijo. Taka nevarna dejavnost, pri kateri je pri tožniku, ki je opravljal delo ključavničarja, prišlo do poklicne naglušnosti, je dejavnost tožene stranke v kovinsko predelovalni industriji, v kateri delovnega procesa ni mogoče opravljati, tako da ne bi prišlo do prekomernega hrupa.
odsvojitev dela poslovnega deleža – nov samostojni poslovni delež – skupna lastnina na deležu – predkupna pravica družbenika
Kadar je del poslovnega dela družbenika pripravljenih kupiti več družbenikov, po 6. odstavku 481. člena ZGD-1 postanejo imetniki prodanega (dela) poslovnega deleža vsi kupci skupaj. Gre torej za skupno lastnino prodanega (dela) poslovnega deleža. Na delu poslovnega deleža L. P. sta, čim sta uveljavila na njem predkupno pravico oba dotedanja družbenika M. P. in J. Z, slednja postala skupna lastnika, enako pa velja tudi za odsvojeni del poslovnega deleža B. P. Tako se pokaže, da bi bil na odsvojenem deležu L. P. mogoč na novem samostojnem poslovnem deležu vpis le obeh kupcev hkrati, torej tako M. P. kot J. Z. kot skupnih lastnikov le tega.
OZ člen 171, 185. ZPP člen 108, 108/1. ZUE člen 13.
odškodninska soodgovornost – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – kriteriji za odškodninsko odgovornost - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve – razžalitev - poprava tožbe
Po določbi 14. člena ZPP je pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Sodišče prve stopnje je zato imelo materialnopravno podlago za ugotavljanje prispevka tožnika k nastanku tu vtoževane škode.
Odškodnino za duševne bolečine zaradi razžalitve je prisojena za duševne bolečine, ki jih oškodovanec zaradi razžalitve trpi. Sama razžalitev še ne daje podlage za prisojo odškodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058979
ZOR člen 56. OZ člen 41. ZPP 7, 350, 350/2.
posojilna pogodba – poslovna nesposobnost – sposobnost za razsojanje – prava pogodbena volja – ničnost pogodbe – pritožbeni preizkus – trditve strank
Pogoj za veljavnost pravnega posla je poslovna sposobnost, sposobnost za razsojanje pa je izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je prav tako predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Ker toženka v času sklepanja pogodb ni bila sposobna za razsojanje, ni mogla izraziti prave pogodbene volje, sklenjeni pravni posli pa so nični, zato tožnik ne more uspeti z zahtevkom za izpolnitev na pogodbeni podlagi.
postavljen tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – napake opravljenega dela
Sodišče je odločalo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, saj je toženi stranki v plačilo naložilo manjši znesek, kot znaša tožbeni zahtevek, in v okviru tožbene podlage, ki jo je tožeča stranka navedla v pripravljalni vlogi z dne 27.11.2007.
Toženec je odškodninsko odgovoren tožnici za škodo, ki jo je utrpela zaradi udarca s palico, saj je bil za to dejanje obsojen v kazenskem postopku. Pravilno je upoštevana sokrivda tožnice in odmerjena nepremoženjska škoda.
Ob relativno visoki stopnji soglasja obeh roditeljev o koristnosti in izvedljivosti pogostih stikov med otrokom in očetom tudi med tednom, je odločitev sodišča, ki je s sodbo odločilo, da stik poteka „najmanj vsak torek popoldne“, smiselna. S tem je namreč po eni strani zagotovilo vsaj en fiksno določen termin, ko bo prišel oče po sina na njegov dom, hkrati pa omogočilo stike „med tednom neomejeno po vnaprejšnjem dogovoru med obema staršema“, kar bo staršema zagotovo omogočilo prožnejše sodelovanje glede na različne nepredvidljive obveznosti enega ali drugega, zaradi katerih bi stik, če bi bil določen na točno določen dan, lahko tudi odpadel. Odločitev sodišča tako omogoča roditeljema veliko možnosti dogovarjanj in prilagajanj, za katere sta tudi sama pri zaslišanju izkazala pripravljenost, po drugi strani pa zagotavlja tudi minimalni obseg stikov med tednom.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba prstov leve roke - odmera odškodnine - primerjava s primeri iz sodne prakse
Pritožba navaja povprečne odškodnine, ki naj bi se priznavale za posamezno obliko nepremoženjske škode v sodni praksi brez da bi trditve konkretizirala s primeri iz sodne prakse. Pritožbeno sodišče zato teh navedb, ki so povsem splošne, brez argumentacije, ni moglo upoštevati. Preizkusilo pa je, ali končni (skupen) znesek, ki se običajno v sodni praksi preračunava na povprečne plače in primerja za podobne primere, res tako odstopa navzdol.
ZIZ člen 15, 178, 178/4. ZPP člen 165, 165/3, 338, 338/1, 338/2, 338/2-14, 365, 365-3.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine – predložitev cenilnega zapisnika pred prvo in drugo javno dražbo – zavrnitev predloga – izpodbijanje v sklepu o domiku
Zakon ne predvideva posebne pritožbe proti sklepu o zavrnitvi takšnega predloga, zato je po mnenju pritožbenega sodišča takšno zavrnitev moč izpodbijati v pritožbi proti sklepu o domiku, saj v kolikor zavrnitev predloga o ponovni ugotovitvi vrednosti ne bi bila zakonita in pravilna, bi bila kršena pravila o prodaji, iz teh razlogov pa se sklep o domiku sme izpodbijati.
Izvedenec, ki je tožnico pregledoval ob škodnem dogodku, torej ni imel na razpolago kliničnega psihološkega testiranja, zato ni mogel predvideti, da težave ne bodo izzvenele kot pri večini drugih na podoben način poškodovanih oseb. Tožničine težave tudi niso tipične. Še manj pa je seveda lahko take posledice predvidela tožnica kot laik v medicini. Povedano pomeni, da gre za novo škodo.
Pooblastilo je listina v postopku, ki se priloži vlogi, na katero se nanaša. Če je listina priložena v prepisu, lahko sodišče v skladu s 3. odstavkom 107. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti zahtevka od vložnika predložitev listine v izvirniku. Zahteva sodišča prve stopnje zato ni bila brez zakonske podlage.
Pri odmeri odškodnine za negmotno škodo sodišče sledi dvema načeloma. Prvo je načelo individualizacije, ki terja od sodišča upoštevanje konkretnih okoliščin posameznega oškodovanca, torej njegove individualne posebnosti, drugo načelo pa je načelo objektivne pogojenosti višine odškodnin, ki pomeni, da mora sodišče vsakič konkretnega oškodovanca in posledice njegovih poškodb primerjati s škodnimi posledicami pri številnih drugih oškodovancih oz. z različnimi primeri iz sodne prakse.
ZD člen 141, 141/1, 141/2. ZPP člen 153, 153/3, 214, 214/2. ZZK-1 člen 24, 24/2.
oporočna sposobnost – določnost, izvršljivost, sklepčnost tožbenega zahtevka – ugovor zastaranja, prekljuzija - tek subjektivnega in objektivnega roka za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič – neprerekane tožbene navedbe – dokazovanje z izvedencem – neizvedba dokaza zaradi neplačila predujma – podaljšanje roka za plačilo predujma – opravičljivi razlogi za podaljšanje roka
Zavrnitev predloga za podaljšanje roka za preložitev predujma, ki ga je stranka podala po poteku postavljenega roka, je v celoti v skladu z določbo tretjega odstavka 153. člena ZPP. Postavljeni rok se lahko podaljša iz opravičljivih razlogov na predlog stranke, ki je dolžna predujem založiti, predlog pa mora biti podan preden se rok izteče.
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava, zaradi česar ga je moč postaviti do konca postopka. Pravočasno v skladu z določili 286. člena ZPP pa je potrebno navesti (zgolj) dejstva in dokaze, ki omogočajo njegovo presojo.
Ni namreč mogoče izdati sklepa o ustavitvi postopka zaradi neplačane takse, preden je bil tožnik sploh seznanjen z odločitvijo višjega sodišča, da mora takso plačati.
Pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri je bilo dogovorjeno, da se blago plačuje po prodani realizaciji, je treba obravnavati kot komisijsko in ne kot prodajno pogodbo (ne glede na to, da stranki uporabljata pojma „prodajalec“ in „kupec“).