Ob relativno visoki stopnji soglasja obeh roditeljev o koristnosti in izvedljivosti pogostih stikov med otrokom in očetom tudi med tednom, je odločitev sodišča, ki je s sodbo odločilo, da stik poteka „najmanj vsak torek popoldne“, smiselna. S tem je namreč po eni strani zagotovilo vsaj en fiksno določen termin, ko bo prišel oče po sina na njegov dom, hkrati pa omogočilo stike „med tednom neomejeno po vnaprejšnjem dogovoru med obema staršema“, kar bo staršema zagotovo omogočilo prožnejše sodelovanje glede na različne nepredvidljive obveznosti enega ali drugega, zaradi katerih bi stik, če bi bil določen na točno določen dan, lahko tudi odpadel. Odločitev sodišča tako omogoča roditeljema veliko možnosti dogovarjanj in prilagajanj, za katere sta tudi sama pri zaslišanju izkazala pripravljenost, po drugi strani pa zagotavlja tudi minimalni obseg stikov med tednom.
ZD člen 141, 141/1, 141/2. ZPP člen 153, 153/3, 214, 214/2. ZZK-1 člen 24, 24/2.
oporočna sposobnost – določnost, izvršljivost, sklepčnost tožbenega zahtevka – ugovor zastaranja, prekljuzija - tek subjektivnega in objektivnega roka za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič – neprerekane tožbene navedbe – dokazovanje z izvedencem – neizvedba dokaza zaradi neplačila predujma – podaljšanje roka za plačilo predujma – opravičljivi razlogi za podaljšanje roka
Zavrnitev predloga za podaljšanje roka za preložitev predujma, ki ga je stranka podala po poteku postavljenega roka, je v celoti v skladu z določbo tretjega odstavka 153. člena ZPP. Postavljeni rok se lahko podaljša iz opravičljivih razlogov na predlog stranke, ki je dolžna predujem založiti, predlog pa mora biti podan preden se rok izteče.
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava, zaradi česar ga je moč postaviti do konca postopka. Pravočasno v skladu z določili 286. člena ZPP pa je potrebno navesti (zgolj) dejstva in dokaze, ki omogočajo njegovo presojo.
Pri odmeri odškodnine za negmotno škodo sodišče sledi dvema načeloma. Prvo je načelo individualizacije, ki terja od sodišča upoštevanje konkretnih okoliščin posameznega oškodovanca, torej njegove individualne posebnosti, drugo načelo pa je načelo objektivne pogojenosti višine odškodnin, ki pomeni, da mora sodišče vsakič konkretnega oškodovanca in posledice njegovih poškodb primerjati s škodnimi posledicami pri številnih drugih oškodovancih oz. z različnimi primeri iz sodne prakse.
ZIZ člen 15, 178, 178/4. ZPP člen 165, 165/3, 338, 338/1, 338/2, 338/2-14, 365, 365-3.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine – predložitev cenilnega zapisnika pred prvo in drugo javno dražbo – zavrnitev predloga – izpodbijanje v sklepu o domiku
Zakon ne predvideva posebne pritožbe proti sklepu o zavrnitvi takšnega predloga, zato je po mnenju pritožbenega sodišča takšno zavrnitev moč izpodbijati v pritožbi proti sklepu o domiku, saj v kolikor zavrnitev predloga o ponovni ugotovitvi vrednosti ne bi bila zakonita in pravilna, bi bila kršena pravila o prodaji, iz teh razlogov pa se sklep o domiku sme izpodbijati.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 6, 6/3. URS člen 15, 15/3, 23.
plačilo sodne takse za pritožbo – procesna predpostavka za pritožbo – pravočasno plačilo sodne takse – prepozno plačilo sodne takse – fikcija umika pritožbe – pravica do sodnega varstva
Za preprečitev nastanka domneve o umiku pritožbe ne zadošča, da je taksa poravnana. Poravnana mora biti tudi pravočasno: najkasneje v roku, ki ga določi sodišče. Zakon ne predvideva možnosti, da bi s kasnejšim plačilom pritožnik lahko saniral nepravočasno plačilo in posledično fikcijo umika pritožbe.
Omejitev pravice do pritožbe zaradi nepravočasnega plačila takse je predvidena z zakonom zaradi varovanja (druge) ustavne pravice: pravice do enakega sodnega varstva. S pravilom, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za začetek določenega (v tem primeru: pritožbenega) postopka se namreč uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesna disciplina. To omogoča sodišču učinkovito zagotavljanje pravice do enakega varstva pravic, ki vsebuje tudi zahtevo po odločanju brez nepotrebnega odlašanja, kar mora biti zagotovljeno obema strankama v postopku.
povrnitev negmotne škode – denarna odškodnina – razžalitev časti in dobrega imena – duševne bolečine
Zmerjanje z izrazom “cigan“ je tako infantilno in dogodek tako trivialen, da bi prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo v tem primeru podpirala težnje, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.
ZPP člen 8, 213, 315, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 153.
dokazni predlog – zavrnitev dokaza – absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka – kršitve na predlog stranke - predhodno uveljavljanje
Zaradi neizvedbe predlaganega dokaza bi bila lahko podana kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki pa ni upoštevna po uradni dolžnosti. Bi pa morala stranka to kršitev, da bi se nanjo lahko uspešno sklicevala v pritožbi, skladno z določili 286.b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče.
S tem, ko ni zaslišalo priče, ki je bila predlagana zaradi dokazovanja dejstev, ki jih je sodišče itak ugotovilo s pomočjo izvedbe drugega dokaza (vpogleda v listino), ob obravnavanem dogodku pa ni bila prisotna, sodišče ni kršilo 213. člena ZPP.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058976
OZ člen 239, 239/1.
obveznost iz pogodbe - izpolnitev pogodbe – vrnitev prejetega po pogodbi – neupravičena obogatitev - pogodbena stranka – pasivna legitimacija
Ker tožena stranka ni bila stranka pogodbe, na podlagi katere je bil vtoževani znesek plačan, niti tožeča stranka ne trdi, da bi ta denar kadarkoli prejela, ne more biti zavezana za njegovo vračilo in s tem pasivno legitimirana stranka v pravdi za vračilo plačanega.
OZ člen 312, 312/2, 314, 336, 336/1, 345, 365, 396. ZOR člen 337, 337/2, 339, 371, 396.
pobot – pogoji za pobot – izjava o pobotu - trenutek pobota – zapadlost terjatve - ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – zakonske zamudne obresti - pogodba o preužitku – aleatorna pogodba - enakovrednost dajatev
Pogoji za pobot so nastali šele, ko je v pobot uveljavljena terjatev že zastarala, zato do pobota ni moglo priti.
Prekinitev zapuščinskega postopka nima za posledico pretrganje zastaranja, saj s prekinitvijo postopka prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja in ne zastaralni rok, kot zmotno meni pritožba.
Za razliko od večine odplačnih poslov, ki so komutativni, saj je že v času sklenitve pravnega posla določena oziroma določljiva vrednost nasprotnih terjatev, so pogodbe, ki vsebujejo obveznost dosmrtnega preživljanja, aleatorne. Pri tovrstnih pogodbah je po volji pogodbenih strank izključena uporaba obligacijskih institutov enakovrednosti dajatev in neupravičene pridobitve.
Izvedenec je ugotovil, da je do poruštve zgradbe prišlo zaradi nestrokovnega pristopa k rekonstrukciji kletnih prostorov, kot tudi zaradi dotrajanosti oziroma nevzdrževanja stebra št. 1. Ker pa je problem nevzdrževanja časovno in pojmovno ločen od rušenja predelnih sten, gre za različne vzroke, ki pa so vsi prispevali k nastali škodi. Kolikšen je delež, pa očitno ni bilo mogoče ugotoviti. Drugotožena stranka bi se lahko razbremenila solidarne odgovornosti le v primeru, če bi dokazala, da je za nastalo škodo v celoti kriv drug povzročitelj oziroma da bi takoj dokazala deleže krivde, če bi bili vsi vpleteni v pravdi.
Odškodnina za strah gre oškodovancu, ki je bil sam poškodovan v škodnem dogodku. Če pa je t. i. posredni oškodovanec, pa je upravičen do odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi smrti bližnjih in ne za lastno škodo.
zaznamba spora – zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam – predlagatelj – procesna predpostavka - sposobnost biti stranka – etažni lastniki – fizična in pravna oseba
Tudi pri predlogu za zaznambo spora mora biti na podlagi 1. odstavka 146. člena ZZK-1 izpolnjena procesna predpostavka, da je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka zemljiškoknjižnega postopka, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev
Dejstvo, da je tožena stranka kontinuirano pridobivala naročila za izdelavo grelnih sedežev za avtomobilsko industrijo, kaže na naravo opravljanja dejavnosti tožene stranke kot gospodarskega subjekta na trgu. Zgolj zato ker z naročniki ni imela sklenjenih fiksnih pogodb oziroma zaradi bojazni, da bodo posamezne pogodbe o poslovnem sodelovanju prenehale veljati oziroma ne bodo podaljšane, s čimer bi se zmanjšal obseg dela na delovnem mestu tožnice, s tožnico ni zakonito sklenila pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
lastninska pravica - sosedsko pravo - vzdrževalna dela na nepremičnini – nujnost del – nujnost dostopa preko sosednje nepremičnine – varstvo (so)lastninske pravice – stvarna služnost
Na podlagi 76. člena SPZ se dovoli le začasno uporabo oziroma izkoriščanje sosednje nepremičnine, in sicer za toliko časa, da se omogoči izvedba točno določenega vzdrževalnega dela. Zato sodišče s tem, ko je tokrat zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, ni za vnaprej preprečilo vsakršno vzdrževanje kanalizacijskega jaška. Stalni dostop pa si lahko tožnik zagotovi le z ustanovitvijo stvarne služnosti.
ZLNDL člen 2, 3. ZTLR člen 12. ZPN člen 7. Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic ne zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (1976) člen 6. ZPDS člen 6, 7.
družbena lastnina - pravica uporabe stavbnega zemljišča - lastninska pravica - uveljavitev ZLNDL - originarna pridobitev lastninske pravice - dejanska uporaba
Posledica lastninjenja po ZLNDL je bila originarni način pridobitve lastninske pravice na podlagi samega zakona.
V sistemu družbene lastnine se je pravica uporabe vselej prenašala samo skupaj z lastninsko pravico na stavbi in je torej veljalo, da zemljišče sledi objektu in ne obratno.
Za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL je bistveno, kdo je zemljišče ob njegovi uveljavitvi leta 1997 dejansko uporabljal, saj odsotnost posesti praviloma izključuje pravico uporabe in s tem ex lege pretvorbo v lastninsko pravico.
sprememba tožbe – smotrnost za dokončno ureditev razmerja - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe – strošek hrambe plovila – skupno premoženje - stvarna pristojnost
Že iz trditev tožeče stranke izhaja, da so stroški hrambe nastali v zvezi z izdanimi začasnimi odredbami z dne 18.2.2002 in 13.2.2003, zato bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju presoditi, ali zatrjevani stroški hrambe plovila morebiti ne sodijo med pravdne stroške ali v pasivo skupnega premoženja pravdnih strank.
pooblastilo odvetniški družbi – pooblastilo za pritožbo – pooblastilo v pritožbenem postopku
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da pritožnica ob vložitvi pritožbe ni predložila tudi pooblastila tožene stranke odvetniški družbi, ki je vložila pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrglo.