predlog za izvršbo na nepremičnini - vpis plombe - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo
Upnica, ki je kljub plombi v zemljiški knjigi predlagala izvršbo na nepremičnine, pri katerih je bila sicer tedaj res še vpisana lastninska pravica na dolžnika, je s takim izvršilnim predlogom prevzela tveganje, da bo predlogu za vpis ugodeno in vpis učinkoval že s 3.10.2006.
Ni namreč mogoče izdati sklepa o ustavitvi postopka zaradi neplačane takse, preden je bil tožnik sploh seznanjen z odločitvijo višjega sodišča, da mora takso plačati.
odmera pravdnih stroškov – več ločenih pravdnih postopkov – združitev postopkov – več tožnikov – ista dejanska podlaga – nepremoženjska škoda zaradi povišanih imisij
Pred pravdo teklo več ločenih pravdnih postopkov, zato so bili do združitve stroški vsakega od tožnikov potrebni. Ni namreč mogoče prisiliti tožnikov, ki sicer iz iste dejanske podlage terjajo odškodnino za nematerialno škodo vsak zase, da bodo morali zgolj zato, ker so sorodniki, in ker živijo na istem naslovu, vložiti enotno tožbo.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba prstov leve roke - odmera odškodnine - primerjava s primeri iz sodne prakse
Pritožba navaja povprečne odškodnine, ki naj bi se priznavale za posamezno obliko nepremoženjske škode v sodni praksi brez da bi trditve konkretizirala s primeri iz sodne prakse. Pritožbeno sodišče zato teh navedb, ki so povsem splošne, brez argumentacije, ni moglo upoštevati. Preizkusilo pa je, ali končni (skupen) znesek, ki se običajno v sodni praksi preračunava na povprečne plače in primerja za podobne primere, res tako odstopa navzdol.
ZLNDL člen 2, 3. ZTLR člen 12. ZPN člen 7. Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic ne zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (1976) člen 6. ZPDS člen 6, 7.
družbena lastnina - pravica uporabe stavbnega zemljišča - lastninska pravica - uveljavitev ZLNDL - originarna pridobitev lastninske pravice - dejanska uporaba
Posledica lastninjenja po ZLNDL je bila originarni način pridobitve lastninske pravice na podlagi samega zakona.
V sistemu družbene lastnine se je pravica uporabe vselej prenašala samo skupaj z lastninsko pravico na stavbi in je torej veljalo, da zemljišče sledi objektu in ne obratno.
Za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL je bistveno, kdo je zemljišče ob njegovi uveljavitvi leta 1997 dejansko uporabljal, saj odsotnost posesti praviloma izključuje pravico uporabe in s tem ex lege pretvorbo v lastninsko pravico.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev
Dejstvo, da je tožena stranka kontinuirano pridobivala naročila za izdelavo grelnih sedežev za avtomobilsko industrijo, kaže na naravo opravljanja dejavnosti tožene stranke kot gospodarskega subjekta na trgu. Zgolj zato ker z naročniki ni imela sklenjenih fiksnih pogodb oziroma zaradi bojazni, da bodo posamezne pogodbe o poslovnem sodelovanju prenehale veljati oziroma ne bodo podaljšane, s čimer bi se zmanjšal obseg dela na delovnem mestu tožnice, s tožnico ni zakonito sklenila pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Izvedenec je ugotovil, da je do poruštve zgradbe prišlo zaradi nestrokovnega pristopa k rekonstrukciji kletnih prostorov, kot tudi zaradi dotrajanosti oziroma nevzdrževanja stebra št. 1. Ker pa je problem nevzdrževanja časovno in pojmovno ločen od rušenja predelnih sten, gre za različne vzroke, ki pa so vsi prispevali k nastali škodi. Kolikšen je delež, pa očitno ni bilo mogoče ugotoviti. Drugotožena stranka bi se lahko razbremenila solidarne odgovornosti le v primeru, če bi dokazala, da je za nastalo škodo v celoti kriv drug povzročitelj oziroma da bi takoj dokazala deleže krivde, če bi bili vsi vpleteni v pravdi.
Odškodnina za strah gre oškodovancu, ki je bil sam poškodovan v škodnem dogodku. Če pa je t. i. posredni oškodovanec, pa je upravičen do odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi smrti bližnjih in ne za lastno škodo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058976
OZ člen 239, 239/1.
obveznost iz pogodbe - izpolnitev pogodbe – vrnitev prejetega po pogodbi – neupravičena obogatitev - pogodbena stranka – pasivna legitimacija
Ker tožena stranka ni bila stranka pogodbe, na podlagi katere je bil vtoževani znesek plačan, niti tožeča stranka ne trdi, da bi ta denar kadarkoli prejela, ne more biti zavezana za njegovo vračilo in s tem pasivno legitimirana stranka v pravdi za vračilo plačanega.
zaznamba spora – zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam – predlagatelj – procesna predpostavka - sposobnost biti stranka – etažni lastniki – fizična in pravna oseba
Tudi pri predlogu za zaznambo spora mora biti na podlagi 1. odstavka 146. člena ZZK-1 izpolnjena procesna predpostavka, da je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka zemljiškoknjižnega postopka, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti.
ZPP člen 8, 213, 315, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 153.
dokazni predlog – zavrnitev dokaza – absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka – kršitve na predlog stranke - predhodno uveljavljanje
Zaradi neizvedbe predlaganega dokaza bi bila lahko podana kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki pa ni upoštevna po uradni dolžnosti. Bi pa morala stranka to kršitev, da bi se nanjo lahko uspešno sklicevala v pritožbi, skladno z določili 286.b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče.
S tem, ko ni zaslišalo priče, ki je bila predlagana zaradi dokazovanja dejstev, ki jih je sodišče itak ugotovilo s pomočjo izvedbe drugega dokaza (vpogleda v listino), ob obravnavanem dogodku pa ni bila prisotna, sodišče ni kršilo 213. člena ZPP.
lastninska pravica - sosedsko pravo - vzdrževalna dela na nepremičnini – nujnost del – nujnost dostopa preko sosednje nepremičnine – varstvo (so)lastninske pravice – stvarna služnost
Na podlagi 76. člena SPZ se dovoli le začasno uporabo oziroma izkoriščanje sosednje nepremičnine, in sicer za toliko časa, da se omogoči izvedba točno določenega vzdrževalnega dela. Zato sodišče s tem, ko je tokrat zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, ni za vnaprej preprečilo vsakršno vzdrževanje kanalizacijskega jaška. Stalni dostop pa si lahko tožnik zagotovi le z ustanovitvijo stvarne služnosti.
OZ člen 312, 312/2, 314, 336, 336/1, 345, 365, 396. ZOR člen 337, 337/2, 339, 371, 396.
pobot – pogoji za pobot – izjava o pobotu - trenutek pobota – zapadlost terjatve - ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – zakonske zamudne obresti - pogodba o preužitku – aleatorna pogodba - enakovrednost dajatev
Pogoji za pobot so nastali šele, ko je v pobot uveljavljena terjatev že zastarala, zato do pobota ni moglo priti.
Prekinitev zapuščinskega postopka nima za posledico pretrganje zastaranja, saj s prekinitvijo postopka prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja in ne zastaralni rok, kot zmotno meni pritožba.
Za razliko od večine odplačnih poslov, ki so komutativni, saj je že v času sklenitve pravnega posla določena oziroma določljiva vrednost nasprotnih terjatev, so pogodbe, ki vsebujejo obveznost dosmrtnega preživljanja, aleatorne. Pri tovrstnih pogodbah je po volji pogodbenih strank izključena uporaba obligacijskih institutov enakovrednosti dajatev in neupravičene pridobitve.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 6, 6/3. URS člen 15, 15/3, 23.
plačilo sodne takse za pritožbo – procesna predpostavka za pritožbo – pravočasno plačilo sodne takse – prepozno plačilo sodne takse – fikcija umika pritožbe – pravica do sodnega varstva
Za preprečitev nastanka domneve o umiku pritožbe ne zadošča, da je taksa poravnana. Poravnana mora biti tudi pravočasno: najkasneje v roku, ki ga določi sodišče. Zakon ne predvideva možnosti, da bi s kasnejšim plačilom pritožnik lahko saniral nepravočasno plačilo in posledično fikcijo umika pritožbe.
Omejitev pravice do pritožbe zaradi nepravočasnega plačila takse je predvidena z zakonom zaradi varovanja (druge) ustavne pravice: pravice do enakega sodnega varstva. S pravilom, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za začetek določenega (v tem primeru: pritožbenega) postopka se namreč uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesna disciplina. To omogoča sodišču učinkovito zagotavljanje pravice do enakega varstva pravic, ki vsebuje tudi zahtevo po odločanju brez nepotrebnega odlašanja, kar mora biti zagotovljeno obema strankama v postopku.
sprememba tožbe – smotrnost za dokončno ureditev razmerja - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe – strošek hrambe plovila – skupno premoženje - stvarna pristojnost
Že iz trditev tožeče stranke izhaja, da so stroški hrambe nastali v zvezi z izdanimi začasnimi odredbami z dne 18.2.2002 in 13.2.2003, zato bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju presoditi, ali zatrjevani stroški hrambe plovila morebiti ne sodijo med pravdne stroške ali v pasivo skupnega premoženja pravdnih strank.
povrnitev negmotne škode – denarna odškodnina – razžalitev časti in dobrega imena – duševne bolečine
Zmerjanje z izrazom “cigan“ je tako infantilno in dogodek tako trivialen, da bi prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo v tem primeru podpirala težnje, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.
: ZPIZ-1 člen 4, 15, 60, 66, 66/3, 259. ZDSS-1 člen 7, 58.
kategorija invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti
Kategorija invalidnosti je pravno dejstvo, glede katerega socialno sodišče ni pristojno odločati, saj ne pomeni spora o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizičnih, pravnih ali drugih oseb.