pritožbena presoja - pravilnost in zakonitost odločbe – čas odločanja – naknadno spremenjene okoliščine
Pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa se presoja po času njegove izdaje. Vsa dejstva, ki so nastopila po njegovi izdaji so za pritožbeni preizkus nerelevantna.
pooblastilo odvetniški družbi – pooblastilo za pritožbo – pooblastilo v pritožbenem postopku
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da pritožnica ob vložitvi pritožbe ni predložila tudi pooblastila tožene stranke odvetniški družbi, ki je vložila pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrglo.
osnova za odmero - nadomestilo plače - začasna zadržanost z dela
Osnova za odmero nadomestila med začasno zadržanostjo z dela je povprečna mesečna plača in nadomestila plače oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je prvič nastala neprekinjena začasna zadržanost od dela.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/4, 15, 15/2. ZDRS člen 19, 40.
pokojnina – bivši vojaški zavarovanec – izplačilo pokojnine za nazaj
Ker tožnik pravice do pokojnine ni pridobil na podlagi 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ, temveč na podlagi 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, in ker je državljanstvo RS pridobil po 19. členu ZDRS in ne po 40. členu ZDRS, ni upravičen do izplačila pokojnine za nazaj.
O kooperantskem razmerju je mogoče govoriti le v primeru, da obstaja ustrezna pogodbena podlaga, iz katere izvira namen večih proizvajalcev posameznih delov za izdelavo končne stvari, ki jo končni proizvajalec izroči kupcu stvari.
ZJU člen 194, 195, 195/4, 196. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
javni uslužbenec - vojak - razporeditev - napredovanje - količnik za izračun osnovne plače - višji upravni delavec
Tožnika - poklicnega pripadnika S. v., ki je razporejen v nazivu majorja pete stopnje, je treba šteti za višjega upravnega delavca. Zaradi tega ob razporeditvi na drugo formacijsko dolžnost ne more obdržati že doseženih napredovanj.
: ZPIZ-1 člen 4, 15, 60, 66, 66/3, 259. ZDSS-1 člen 7, 58.
kategorija invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti
Kategorija invalidnosti je pravno dejstvo, glede katerega socialno sodišče ni pristojno odločati, saj ne pomeni spora o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizičnih, pravnih ali drugih oseb.
Števec prevoženih kilometrov v motornem vozilu je namenjen ravno temu, da navzven izkazuje skupno število prevoženih kilometrov navedenega vozila. Glede na izključeno jamstvo za stvarne napake bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom na znižanje kupnine lahko uspela samo, v kolikor bi zatrjevala in dokazala, da je tožena stranka ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe vedela za neskladje med izkazanim stanjem na števcu vozila in dejansko prevoženimi kilometri vozila.
ZP-1 člen 22, 22/3, 46, 46/2, 202, 202/1, 202/5, 202a, 202a/1, 207, 207/4. ZIKS-1 člen 138.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – vodenje skupne evidence kazenskih točk – zastaranje izvršitve sankcij – izbris kazenskih točk - pomote
Kazenske točke v cestnem prometu se izvrši z vpisom v skupno evidenco kazenskih točk in ne šele z izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Kazenske točke v cestnem prometu se izbrišejo iz skupne evidence kazenskih točk po preteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, in le, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, oziroma če v roku iz 3. odstavka 22. člena ZP-1 ni bila izdana odločba.
Glede na določbo 1. odstavka 202.a člena ZP-1 gre pri navedbi številke vozniškega dovoljenja in upravne enote, ki ga je izdala, za nepotreben podatek, zato niso potrebne niti poizvedbe niti morebitna sprememba izpodbijanega sklepa.
Zavarovanec, ki izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe, lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine pri tožencu kljub temu, da je na podlagi dobe, dopolnjene v Sloveniji, že pridobil pravico do starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja,
Ker tožnik, ki je uveljavljal starostno pokojnino od 1. 1. 2010 dalje, ni izkazal verjetnosti, da terjatev obstoji ali da mu bo nastala, saj ne izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje te pravice, poleg tega pa ni izkazal niti nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena zaradi utajevanja, skrivanja ali drugega razpolaganja s premoženjem toženca, saj je toženec javni zavod, ki razpolaga s velikimi sredstvi in za katerega obveznosti jamči tudi RS, je predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve neutemeljen.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izterjava denarnih terjatev iz naslova delovnega razmerja - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Prisilno izterjavo navedene terjatve je upnik predlagal na podlagi izvršilnega naslova sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, oddelka v Slovenj Gradcu, opr. št. Pd 115/2003 z dne 15.1.2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 358/2004 z dne 13.1.2006. Izrek te glasi na ugotovitev, da upniku delovno razmerje pri dolžniku še vedno traja z vsemi pravicami po pogodbi o zaposlitvi z dne 15.10.2001.
V konkretnem primeru izvršilni naslov vsebuje le ugotovitev o trajanju delovnega razmerja v skladu s pravicami po pogodbi, medtem ko obveznosti priznanja, obračuna ali plačila denarne terjatve ne vsebuje. Prav tako v izvršilnem naslovu ni vsebovana vrsta obveznosti, časovni okvir, zneskovna opredelitev.
Obveznost toženca za pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine nastopi z dnem dejanskega nastopa dela na delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razloga za sklenitev
Pogodba o zaposlitvi za določen čas ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker v njej ni naveden razlog, ki bi utemeljeval zaposlovanje za določen čas. Taka pogodba o zaposlitvi je nezakonita, če tožena stranka niti v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ne dokaže, da je v času sklepanja pogodbe obstajal zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči se upošteva lastni dohodek, v katerega se ne vštejejo štipendija in drugi prejemki, ki so namenjeni izobraževanju ali ki omogočajo usposabljanje ali izobraževanje.
ZZVZZ člen 23, 23/5, 23/5-2, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45, 45/1, 45/1-1.
zdraviliško zdravljenje
Ker pri tožniku ni podana funkcionalna prizadetost, še manj pa težja funkcionalna prizadetost, mu kljub izkazanima generalizirani spondilozi hrbtenice in artrozi kolkov pravice do zdraviliškega zdravljenja ni mogoče priznati.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – delo s krožno žago – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – izpit iz varstva pri delu
Tožena stranka je za škodo, ki je nastala tožniku iz škodnega dogodka, odgovarja objektivno, saj gre pri delu na krožni žagi, ki je v pogonu, za delo v pogojih povečane nevarnosti.
Poleg objektivne odgovornosti je podana tudi krivdna odgovornost tožene stranke za škodo, ker tožnika kot mladega delavca, ki je bil prvi dan zaposlen, ni v zadostni meri poučila o varnem delu na krožni žagi, ampak mu je posredovala le ustne napotke, in ker ga ni poslala na tečaj za varno delo, tako da bi opravil izpit iz varstva pri delu, pred je začel opravljati delo.
obnova postopka - novo dejstvo - disciplinski postopek - kazenski postopek - oprostilna sodba
Disciplinski postopek pri delodajalcu in kazenski postopek pred sodiščem sta dva ločena postopka, skupno jima je lahko le, da se nanašata na isto prepovedano ravnanje. Iz tega razloga dejstvo, da je bila zoper tožnika izdana oprostilna sodba, ne vpliva na ugotovitev, da je tožnik kršil podzakonske akte, s čimer je kršil delovne obveznosti, tako da mu je tožena stranka izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
ZPIZ-1 člen 15, 18/1, 209, 208, 208/4. ZMEPIZ člen 47, 48. Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove člen 2, 2/1, 2/3.
obvezno zavarovanje – pogoji za zavarovanje – družbeniki
Družbenikov zasebnih družb, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi, ni mogoče izvzeti iz obveznega zavarovanja po 1. odstavku 18. člena ZPIZ-1. Zavarovanje je obvezno ne glede na doseženi dobiček, pri čemer je najnižja zavarovalna osnova minimalna pokojninska osnova.
ZSDP člen 65, 72, 102, 103, 103/1, 103/2, 103/3. OZ člen 190, 190/3.
otroški dodatek – vrnitev preplačila
Ker je toženec prejemal otroški dodatek v določeni višini mesečno, čeprav do otroškega dodatka v takšni višini za to obdobje ni bil upravičen, ker so bili posredovani neresnični podatki ob vložitvi zahteve za priznanje pravice, in ker je bila izdana dokončna in pravnomočna odločba o spremembi pravice do otroškega dodatka, je toženec dolžan vrniti neupravičeno prejeti znesek otroškega dodatka.