ZP-1 člen 22, 22/3, 46, 46/2, 202, 202/1, 202/5, 202a, 202a/1, 207, 207/4. ZIKS-1 člen 138.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – vodenje skupne evidence kazenskih točk – zastaranje izvršitve sankcij – izbris kazenskih točk - pomote
Kazenske točke v cestnem prometu se izvrši z vpisom v skupno evidenco kazenskih točk in ne šele z izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Kazenske točke v cestnem prometu se izbrišejo iz skupne evidence kazenskih točk po preteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, in le, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, oziroma če v roku iz 3. odstavka 22. člena ZP-1 ni bila izdana odločba.
Glede na določbo 1. odstavka 202.a člena ZP-1 gre pri navedbi številke vozniškega dovoljenja in upravne enote, ki ga je izdala, za nepotreben podatek, zato niso potrebne niti poizvedbe niti morebitna sprememba izpodbijanega sklepa.
Zavarovanec, ki izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe, lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine pri tožencu kljub temu, da je na podlagi dobe, dopolnjene v Sloveniji, že pridobil pravico do starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja,
Obveznost toženca za pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine nastopi z dnem dejanskega nastopa dela na delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči se upošteva lastni dohodek, v katerega se ne vštejejo štipendija in drugi prejemki, ki so namenjeni izobraževanju ali ki omogočajo usposabljanje ali izobraževanje.
Breme navajanja trditev in predlaganja dokazov, na katerih gradi svoj tožbeni zahtevek, je na tožeči stranki, ki mora z zadostno stopnjo skrbnosti poskrbeti za dokazno gradivo. Zgolj to, da tožeča stranka ni vedela, kakšen bo rezultat izvedenskega mnenja, ob zadostni skrbnosti ne more pomeniti njenega nekrivdnega ravnanja, zaradi katerega bi imela možnost predlagati dokaze po koncu prvega naroka
Vožnja v križišču od udeležencev v prometu terja posebno pozornost; voznik, ki se približuje križišču, mora hitrost vožnje prilagoditi prometnim razmeram v križišču in voziti s tolikšno hitrostjo, da lahko ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence v cestnem prometu, ki imajo v križišču prednost.
Tudi če je tožnik namenoma prižgal kombi in s tem proizvajal dim in smrad, toženec ne bi smel reagirati tako, kot je in reševati spora z uporabo fizične sile. Prižiganja avtomobila (tožnik je bil avtomehanik in je na svojem dvorišču popravljal pokvarjena vozila), ni mogoče šteti kot soprispevka, zato je v celoti podana odgovornost tožene stranke.
prošnja za preložitev naroka – opravičljiv razlog – bolezen stranke – dokazovanje opravičljivega razloga – dokazovanje z izvedencem – zdravniško opravičilo – popravni sklep – označba sklepa o izvršbi
2. odstavek 115. čl. ZPP poleg opravičila kot pogoj za preložitev zahteva tudi izkazanost opravičljivega razloga. Ta razlog mora stranka izkazati z zdravniškim opravičilom, ki ga sodišče pri zdravniku lahko preveri. Ugotavljanje strankine sposobnosti udeležiti se naroka z izvedencem ne pride v poštev, ker za dokazovanje tega dejstva zakon predvideva bistveno bolj ekonomično sredstvo dokazovanja.
Neposredna dejanska oblast nad stvarjo, ki mora biti izkazana v korist posestnika v smislu določbe 1. odstavka 24. člena SPZ, ne predstavlja le tudi navzven izkazanega aktivnega ravnanja posestnika na način, da na stvari, ki jo ima v posesti ali soposesti, nekaj počne, pač pa tudi skrb za stvar, ki je izkazana tudi s tem, da se stvar na podlagi sklenjenih pravnih poslov v skladu z določbami Stanovanjskega zakona vzdržuje in ohranja v obliki kot je bila načrtovana.
Ob upoštevanju določbe 3. odstavka 33. člena SPZ le zakon lahko izključi protipravnost posega.
V motenjski pravdi ni pasivno legitimiran le tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši, pač pa tudi tisti, ki dejanje naroči, ga odobri ali je opravljeno v njegovo korist.
Ob ugotovitvi, da obravnavano dejanje predstavlja nedopusten poseg v dotedanji način soposesti stvari, ne more biti dvoma, da je v obravnavanem primeru podan tako ekonomski kot pravni interes po vzpostavitvi v prejšnje stanje, zato vložene tožbe ni mogoče šteti kot zlorabo pravic.
zemljiškoknjižni postopek - postopek po uradni dolžnosti - zaznamba sklepa o izvršbi – pravnomočnost sklepa o izvršbi – izvršilni naslov – verodostojna listina
Če je izvršba predlagana na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočnost sklepa o izvršbi ni pogoj za zaznambo izvršbe. Pravnomočnost je kot pogoj predpisana le v primeru, če je izvršba predlagana na podlagi verodostojne listine.
objava sodbe – kršitev osebnostne pravice - žalitev - tisk – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
To, da človek spremeni prepričanje, ni zavržno. Zavržno pa je v očeh drugih, če to stori zaradi denarja oziroma zaradi lastne koristi. Prav to pa avtorica očita tožniku – da je zaradi lastnih koristi spremenil načela. Žaljivo je torej povezovanje materialne koristi s spremembo načel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058961
OZ člen 179. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
nepremoženjska škoda – primerna denarna odškodnina – zamudna sodba – pravilna uporaba materialnega prava
V okviru pravilne uporabe materialnega prava sodišče tudi pri izdaji zamudne sodbe odškodnino za nepremoženjsko škodo odmeri v skladu z zakonskimi napotki in sodno prakso.
povračilo stroškov za pogreb – dolg zapuščine – uveljavljaje terjatve v pravdi
Prvostopno sodišče ni imelo nikakršne pravne podlage, da bi v sklepu o dedovanju sodedičem naložilo, da pritožniku povrnejo stroške za pogreb. O povračilu pogrebnih stroškov bi se sodediči sicer v zapuščinskem postopku lahko le dogovorili, sodišče bi pa takšen dedni dogovor povzelo v izrek sklepa o dedovanju. Pogrebni stroški predstavljajo dolg zapuščine, ki je nastal šele po smrti zapustnika.
zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti - zemljiškoknjižno dovolilo - usklajenost zemljiške knjige in zemljiškoknjižnega dovolila – solastnina – etažna lastnina
Ker zemljiškoknjižno dovolilo govori o razpolagi glede stanovanja, zemljiškoknjižno stanje pa izkazuje razdelitev na solastninske deleže, vpis pred izvedbo postopka po ZVEtL ni mogoč.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – postopek na predlog- upravičen predlagatelj
Zaznamba spora o pridobitvi pravice se lahko pravi le na podlagi predloga tožnika oziroma predlagatelja postopka o pridobitvi pravice, ne pa po uradni dolžnosti.
ZPP člen 154, 163, 163/4, 163/6. OZ člen 154, 179, 964/1, 965/1. ZVCP člen 25.
odločitev o stroških postopka v sodbi - pravica do povračila stroškov - odločitev o glavni stvari - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Prvo sodišče bi moralo o pravdnih stroških odločiti v sodbi in ne s posebnim sklepom. O zahtevi za povrnitev stroškov namreč sodišče odloči v sodbi ali meritornem sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (4. odstavek 163. člena ZPP). S posebnim sklepom o stroških lahko odloči le med postopkom, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari (6. odstavek 163. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0059197
ZPP člen 196, 316. SPZ člen 222, 223.
prenehanje služnosti – solastnina – solastniki gospodujočega zemljišča - enotno sosporništvo – sodba na podlagi pripoznave – pripoznava zahtevka – izjava o priznanju zahtevka - učinek pravdnih dejanj sospornikov
V pravdi zaradi prenehanja služnostne pravice so solastniki gospodujočega zemljišča nujni in enotni sosporniki. Ker dva od njih priznanje utemeljenosti tožbenega zahtevka pogojujeta z ustanovitvijo nove služnostne pravice, njuna izjava o priznanju zahtevka ni izrecna in brezpogojna, kakršna bi morala biti, glede na to, da je posledica te izjave odločitev z učinkom pravnomočnosti. Ker enotni sosporniki lahko le vsi skupaj učinkovito pripoznajo zahtevek, pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave niso podani.
motenje posesti – pravica do posesti - ugovor pravice do posesti – petitorium absorbet posessorium
Toženec se na podlagi pravila „petitorium absorbet possessorium“ v posestnem sporu lahko izjemoma sklicuje na svojo pravico do posesti, pri čemer je ugovor upošteven, če je tisti, ki naj bi posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi sodne odločbe, ki mora biti pravnomočna in izvršljiva.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – dedovanje zaščitenih kmetij - dedovanje na podlagi splošnih predpisov o dedovanju
Kmetijsko gospodarstvo na naslovu X tudi s pozneje najdenim premoženjem ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo. Glede pozneje najdenega premoženja zato nastopi dedovanje na podlagi splošnih predpisov o dedovanju.