najemna pogodba za določen čas - odpoved najemne pogodbe
24. člen ZPSPP ureja način prenehanja najemne pogodbe v primeru, ko je le-ta sklenjena za nedoločen čas. Zakon v tem delu omogoča posamezni pogodbeni stranki, da z enostranskim upravičenjem doseže prenehanje pogodbenega razmerja v primeru, ko pogodbeni stranki le-tega nista časovno omejili, zaradi česar ima pogodba značaj trajnega razmerja. Materialnopravno zmotno pa je pritožbeno stališče, da gre takšno oblikovalno upravičenje pogodbeni stranki tudi v primeru, ko sta pogodbeni stranki s samo pogodbo izrecno opredelili čas trajanje pogodbenega razmerja.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči se upošteva lastni dohodek, v katerega se ne vštejejo štipendija in drugi prejemki, ki so namenjeni izobraževanju ali ki omogočajo usposabljanje ali izobraževanje.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izterjava denarnih terjatev iz naslova delovnega razmerja - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Prisilno izterjavo navedene terjatve je upnik predlagal na podlagi izvršilnega naslova sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, oddelka v Slovenj Gradcu, opr. št. Pd 115/2003 z dne 15.1.2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 358/2004 z dne 13.1.2006. Izrek te glasi na ugotovitev, da upniku delovno razmerje pri dolžniku še vedno traja z vsemi pravicami po pogodbi o zaposlitvi z dne 15.10.2001.
V konkretnem primeru izvršilni naslov vsebuje le ugotovitev o trajanju delovnega razmerja v skladu s pravicami po pogodbi, medtem ko obveznosti priznanja, obračuna ali plačila denarne terjatve ne vsebuje. Prav tako v izvršilnem naslovu ni vsebovana vrsta obveznosti, časovni okvir, zneskovna opredelitev.
Zaradi nepravilno oziroma pomanjkljivo izpolnjenih rubrik v izjavi o premoženjskem stanju prosilca za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ne more zavreči predloga za oprostitev plačila sodnih taks, četudi ga je sestavil odvetnik, saj ne gre za nepopolno vlogo iz 2. odstavka 108. člena ZPP, temveč za pomanjkljivo prilogo.
ZZK-1, člen 40, 40/6, 46, 125, 132, 132-1, 132-2, 151, 154, 154/2, 158, 158/2, 158/2-1, 159, 159/2. URS člen 25.
odločanje po uradni dolžnosti – pravica do pravnega sredstva – sklep o zavrnitvi vpisa – vročanje – nedovoljen ugovor
Sklep o odločitvi, da se vpis, o katerem se odloča po uradni dolžnosti ne opravi, se vroča le organu, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Osebi, v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti (v predmetni zadevi dedič), se tak sklep ne vroča in zato nima pravice do ugovora.
Z odvzemom pravice do ugovora se dediču ne jemlje ustavno zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije), saj lahko učinkovito brani in varuje svoje interese na drug način. Upoštevaje določbo 125. člena ZZK-1 lahko namreč zemljiškoknjižno sodišče, v primerih, ko sicer odloča po uradni dolžnosti, odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga.
Toženka je upravičena terjati od tožnika le tolikšen znesek preživnine, ki ga tožnik zmore plačevati brez škode za lastno preživljanje. Toženka je tudi sama dolžna pridobiti določena sredstva za svoje preživljanje. Čeprav nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlena, pa to še ne pomeni, da si toženka ni dolžna poiskati vsaj priložnostnega oziroma občasnega honorarnega dela ter s tem pridobiti dela potrebnih sredstev za preživljanje.
Otrokova preživninska obveznost do staršev je subsidiarna, vendar pa so v primeru, ko zakonec (preživninski upravičenec) od svojega bivšega zakonca (preživninskega zavezanca) ne more iztožiti tolikšne preživnine, ki bi zadoščala za njegovo preživljanje, tudi otroci dolžni prispevati k njegovemu preživljanju, ob obstoju predpisanih pogojev (1. odstavek 124. člena ZZZDR).
Materialnopravno napačno je izhodišče sodišča prve stopnje, ki je pri odločanju o višini preživnine izhajalo tudi iz primerjave z zneskom minimalnega dohodka in zneskom povprečne neto pokojnine v marcu 2009. Za takšno primerjavo ni nobene podlage glede na določbe 82.a člena ZZZDR.
Edino razveza zakonske zveze ima za zakonca lahko takšne posledice, da opravičuje poseg tudi v samostojnost in celovitost poslovnega deleža.
Določbe ZZZDR o skupnem premoženju in njegovi delitvi je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, saj je posledica celovite presoje razmerij med zakoncema. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče, zato je tudi pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju in delitvi le-tega treba upoštevati vse premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom je dopustno zahtevati, da sodišče v izreku sodbe odloči o tistem, o čemer bi sicer moralo odločiti kot o predhodnem vprašanju. Pravno razmerje je prejudicialno le, če bi bila odločitev sodišča v primeru, ko to pravno razmerje obstaja, drugačna, kot bi bila v primeru, ko to pravno razmerje ne obstaja.
Če tožba še ni bila vročena toženi stranki, je v tem stadiju postopka odrek krajevne pristojnosti utemeljen le tedaj, kadar je ob predhodnem preizkusu tožbe kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje.
solastnina – upravičenja solastnika – posest in uporaba stvari v solastnini – delitev solastnine – dogovor solastnikov o načinu delitve stvari v solastnini – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – načini pridobitve – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo – dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini – učinki dogovora med solastniki – ustvarjanje obveznosti za pogodbenike – univerzalno pravno nasledstvo – zaupanje v zemljiško knjigo – varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika in skupnega lastnika
Med solastniki sklenjen dogovor o razdelitvi posesti in uporabe nepremičnine uživa pravno varstvo po določbi 100. člen SPZ ter zavezuje tako pogodbenike, kot tudi njihove univerzalne pravne naslednike.
Univerzalnega pravnega naslednika že po naravi stvari ni mogoče šteti kot tretjega, na katerega bi se lahko raztezalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058946
ZPP člen 157, 190, 190/1, 190/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZD člen 130, 142. OZ člen 350.
dvojna prodaja – izbrisna tožba – odtujitev stvari med pravdo – pravni interes – izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje
Tožeča stranka je s tožbo zahtevala sklenitev kupoprodajne pogodbe, zato dejstvo, da je toženka med pravdo prodala stanovanje, ni ovira, da se pravda med strankama dokonča, ob tem, da nova lastnika lahko vstopita v pravdo namesto toženke, če v to privolita pravdni stranki.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – postopek na predlog- upravičen predlagatelj
Zaznamba spora o pridobitvi pravice se lahko pravi le na podlagi predloga tožnika oziroma predlagatelja postopka o pridobitvi pravice, ne pa po uradni dolžnosti.
Tudi če je tožnik namenoma prižgal kombi in s tem proizvajal dim in smrad, toženec ne bi smel reagirati tako, kot je in reševati spora z uporabo fizične sile. Prižiganja avtomobila (tožnik je bil avtomehanik in je na svojem dvorišču popravljal pokvarjena vozila), ni mogoče šteti kot soprispevka, zato je v celoti podana odgovornost tožene stranke.
prošnja za preložitev naroka – opravičljiv razlog – bolezen stranke – dokazovanje opravičljivega razloga – dokazovanje z izvedencem – zdravniško opravičilo – popravni sklep – označba sklepa o izvršbi
2. odstavek 115. čl. ZPP poleg opravičila kot pogoj za preložitev zahteva tudi izkazanost opravičljivega razloga. Ta razlog mora stranka izkazati z zdravniškim opravičilom, ki ga sodišče pri zdravniku lahko preveri. Ugotavljanje strankine sposobnosti udeležiti se naroka z izvedencem ne pride v poštev, ker za dokazovanje tega dejstva zakon predvideva bistveno bolj ekonomično sredstvo dokazovanja.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje nepremičnine – zunajknjižno priposestvovanje – dobra vera – dobrovernost – slaba vera – opravičljiva zmota – običajna skrbnost v pravnem prometu
Posestnik nepremičnine, ki ve, da ni vknjižen v zemljiško knjigo, ki ve, da nobeden od njegovih “pravnih prednikov“ ni vknjižen v zemljiško knjigo, ki sicer razpolaga z verigo pogodb, ki pa ni popolna, in ki nima nobene predstave o tem, kako naj bi prvi prodajalec v verigi pogodb, s katero razpolaga, postal lastnik nepremičnine, ni dobroveren.
OZ člen 168, 168/2, 179, 182, 270, 270/1, 285, 285/2.
pravična denarna odškodnina – odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – opeklina – valorizacija odškodninske obveznosti – vštevanje zavarovalnine v znesek odškodnine
Presoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Zmotno je mnenje pritožnika, da za valorizacijo plačanih zneskov odškodnin za nepremoženjsko škodo v OZ ni pravne podlage. Ker sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, ta določba predstavlja pravno podlago za valorizacijo odškodninske obveznosti. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo o tem, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je na podlagi ugotovitve, da je zavarovalno premijo za kolektivno nezgodno zavarovanje plačeval tožnikov delodajalec, izplačano zavarovalnino vštelo v znesek odškodnine.
Izdaja vmesne sodbe je izjemoma mogoča tudi, kadar gre za pogodbeno obveznost.
Če se zahtevek uveljavlja na pogodbeni podlagi, potem velja, da morajo biti v vmesni sodbi zajete vse prvine pogodbene podlage. V večini primerov bi torej to pomenilo tudi višino denarnega zahtevka, saj ta ustreza obveznosti dolžnikovega izpolnitvenega ravnanja, h kateremu se je zavezal s pogodbeno podlago. V takšnem primeru izdaja vmesne sodbe niti ne bi bila mogoča, marveč je takšna sodba že končna sodba. Drugačni so le primeri, ko pogodba ne določa fiksnega zneska, marveč je ta dogovorjen tako, da je odvisen od drugih (objektiviziranih) okoliščin. Za enak primer pa bi šlo tudi tedaj, ko pride do razkoraka med sklenitveno in izpolnitveno fazo (npr. spremenjene razmere, stvarne napake ipd.).
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek – varstvo solastnika – varstvo na celi stvari
Solastnik ima pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi strani. To pomeni, da je vsak od solastnikov upravičen sam proti osebi, ki zaseda nepremičnino brez pravnega naslova, vložiti tožbo na izselitev oziroma izpraznitev.
URS člen 23, 25, 42, 42/2. ZInvO člen 2, 5. ZDru člen 1, 1/1.
invalidska organizacija – svoboda združevanja – pravica do združevanja – pristop v članstvo – izključitev iz članstva – disciplinska sankcija – postopek izključitve iz društva – pravica do pravnega sredstva
Ne v statutu ne v splošnih pravnih načelih ni podlage za takojšnje odločanje o disciplinski kršitvi. Izrekanje disciplinskih kršitev ima kaznovalni namen. Zato morajo biti pri njihovem izrekanju spoštovana tudi ustavna jamstva iz 29. člena URS.
Sklep o izključitvi iz članstva je odločitev, ki posega v posameznikovo ustavno pravico do združevanja. Odločanje o ustavnih pravicah posameznika narekuje vsakemu organu, ki o tem odloča, dosledno spoštovanje vseh postopkovnih pravil tako pri odločanju o njih kot pri verificiranju sprejetih odločitev. V nasprotnem primeru gre za arbitrarno odločanje, ki pravno ni dopustno.