temeljna načela stvarnega prava - zloraba pravice - prepoved zlorabe – pravica do zasebne lastnine – pravica do sodnega varstva – kolizija pravic - nujna pot – nastanek nujne poti – pravnomočnost sodne odločbe
Pogoj, da je sploh mogoče govoriti o zlorabi pravice je, da pride do kolizije dveh „enako močnih“ pravic. Toženec pa pri izvrševanju svoje lastninske pravice ni bil omejen z nikakršno enakovredno tožnikovo pravico.
solastnina – upravičenja solastnika – posest in uporaba stvari v solastnini – delitev solastnine – dogovor solastnikov o načinu delitve stvari v solastnini – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – načini pridobitve – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo – dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini – učinki dogovora med solastniki – ustvarjanje obveznosti za pogodbenike – univerzalno pravno nasledstvo – zaupanje v zemljiško knjigo – varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika in skupnega lastnika
Med solastniki sklenjen dogovor o razdelitvi posesti in uporabe nepremičnine uživa pravno varstvo po določbi 100. člen SPZ ter zavezuje tako pogodbenike, kot tudi njihove univerzalne pravne naslednike.
Univerzalnega pravnega naslednika že po naravi stvari ni mogoče šteti kot tretjega, na katerega bi se lahko raztezalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058946
ZPP člen 157, 190, 190/1, 190/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZD člen 130, 142. OZ člen 350.
dvojna prodaja – izbrisna tožba – odtujitev stvari med pravdo – pravni interes – izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje
Tožeča stranka je s tožbo zahtevala sklenitev kupoprodajne pogodbe, zato dejstvo, da je toženka med pravdo prodala stanovanje, ni ovira, da se pravda med strankama dokonča, ob tem, da nova lastnika lahko vstopita v pravdo namesto toženke, če v to privolita pravdni stranki.
Edino razveza zakonske zveze ima za zakonca lahko takšne posledice, da opravičuje poseg tudi v samostojnost in celovitost poslovnega deleža.
Določbe ZZZDR o skupnem premoženju in njegovi delitvi je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, saj je posledica celovite presoje razmerij med zakoncema. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče, zato je tudi pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju in delitvi le-tega treba upoštevati vse premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom je dopustno zahtevati, da sodišče v izreku sodbe odloči o tistem, o čemer bi sicer moralo odločiti kot o predhodnem vprašanju. Pravno razmerje je prejudicialno le, če bi bila odločitev sodišča v primeru, ko to pravno razmerje obstaja, drugačna, kot bi bila v primeru, ko to pravno razmerje ne obstaja.
Če tožba še ni bila vročena toženi stranki, je v tem stadiju postopka odrek krajevne pristojnosti utemeljen le tedaj, kadar je ob predhodnem preizkusu tožbe kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje.
Razlogi za odlog v 71. členu ZIZ res niso taksativno, ampak samo primeroma našteti, saj sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi. Vendar ne v okviru pogojev za odlog po prvem temveč po drugem odstavku 71. člena ZIZ.
prošnja za preložitev naroka – opravičljiv razlog – bolezen stranke – dokazovanje opravičljivega razloga – dokazovanje z izvedencem – zdravniško opravičilo – popravni sklep – označba sklepa o izvršbi
2. odstavek 115. čl. ZPP poleg opravičila kot pogoj za preložitev zahteva tudi izkazanost opravičljivega razloga. Ta razlog mora stranka izkazati z zdravniškim opravičilom, ki ga sodišče pri zdravniku lahko preveri. Ugotavljanje strankine sposobnosti udeležiti se naroka z izvedencem ne pride v poštev, ker za dokazovanje tega dejstva zakon predvideva bistveno bolj ekonomično sredstvo dokazovanja.
OZ člen 168, 168/2, 179, 182, 270, 270/1, 285, 285/2.
pravična denarna odškodnina – odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – opeklina – valorizacija odškodninske obveznosti – vštevanje zavarovalnine v znesek odškodnine
Presoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Zmotno je mnenje pritožnika, da za valorizacijo plačanih zneskov odškodnin za nepremoženjsko škodo v OZ ni pravne podlage. Ker sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, ta določba predstavlja pravno podlago za valorizacijo odškodninske obveznosti. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo o tem, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je na podlagi ugotovitve, da je zavarovalno premijo za kolektivno nezgodno zavarovanje plačeval tožnikov delodajalec, izplačano zavarovalnino vštelo v znesek odškodnine.
dokazna ocena - prosta presoja dokazov – dokazna sredstva
Čeprav je stranka dokaz (izpisek prometa na svojem računu) predložila v podkrepitev točno določenega dejstva (da je denar za posojilo pravnemu predniku tožencev imela, saj so se slednji branili tudi z ugovorom, da ni bilo tako), ni mogoče pričakovati, da bi sodišče ob vpogledu v predloženo listino namenoma prezrlo podatke, ki so v odločilnem nasprotju s siceršnjo izpovedbo tožnice v njenem bistvenem delu.
Izdaja vmesne sodbe je izjemoma mogoča tudi, kadar gre za pogodbeno obveznost.
Če se zahtevek uveljavlja na pogodbeni podlagi, potem velja, da morajo biti v vmesni sodbi zajete vse prvine pogodbene podlage. V večini primerov bi torej to pomenilo tudi višino denarnega zahtevka, saj ta ustreza obveznosti dolžnikovega izpolnitvenega ravnanja, h kateremu se je zavezal s pogodbeno podlago. V takšnem primeru izdaja vmesne sodbe niti ne bi bila mogoča, marveč je takšna sodba že končna sodba. Drugačni so le primeri, ko pogodba ne določa fiksnega zneska, marveč je ta dogovorjen tako, da je odvisen od drugih (objektiviziranih) okoliščin. Za enak primer pa bi šlo tudi tedaj, ko pride do razkoraka med sklenitveno in izpolnitveno fazo (npr. spremenjene razmere, stvarne napake ipd.).
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-7, 86, 161, 161/3, 161/3-3.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico - vpis v zemljiško knjigo - zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba zastavne pravice - pravnomočnost sklepa o zavarovanju
Ker sklep o zavarovanju nedenarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, ko ga je prejelo zemljiškoknjižno sodišče zaradi vknjižbe, še ni bil pravnomočen, vknjižbe zastavne pravice sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti.
odvrnitev škode od drugega – povzročitev škodne nevarnosti – zavarovanje odgovornosti
Na določbe 3. odst. 161. člena ZOR se ne more sklicevati tisti, ki je sam povzročil nevarno situacijo oz. nevarnost nastanka škode. Njega tudi ni mogoče šteti za tretjega iz 4. odstavka 178. člena ZOR.
Obvezno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo lastnik vozila (voznik) z uporabo vozila povzroči tretjim osebam, ne krije škode, ki jo utrpijo oškodovanci v primerih iz 3. odstavka 161. člena ZOR, in tudi ne škode od nevarne dejavnosti.
zemljiškoknjižni postopek - postopek po uradni dolžnosti - zaznamba sklepa o izvršbi – pravnomočnost sklepa o izvršbi – izvršilni naslov – verodostojna listina
Če je izvršba predlagana na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočnost sklepa o izvršbi ni pogoj za zaznambo izvršbe. Pravnomočnost je kot pogoj predpisana le v primeru, če je izvršba predlagana na podlagi verodostojne listine.
objava sodbe – kršitev osebnostne pravice - žalitev - tisk – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
To, da človek spremeni prepričanje, ni zavržno. Zavržno pa je v očeh drugih, če to stori zaradi denarja oziroma zaradi lastne koristi. Prav to pa avtorica očita tožniku – da je zaradi lastnih koristi spremenil načela. Žaljivo je torej povezovanje materialne koristi s spremembo načel.
Dvom sodišča glede dokazljivosti manjkajočih navedb tožeče stranke poleg tega, da je preuranjen, ne izključuje možnosti, da stranka navedbe poda, saj jih v primeru, da jih toženec ne bo prerekal, niti ne bo rabila dokazovati.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058956
ZOZP člen 7, 7/2. ZPP člen 318, 318/3.
obvezno zavarovanje v prometu – kršitev pogodbe – regres zavarovalnice – ugovor nepravilne likvidacije – sklepčnost tožbe
V „regresni tožbi“ - tožbi na podlagi 2. odstavka 7. člena ZOZP zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako, ter da je izplača odškodnino in koliko. Na tožencu, ki zatrjuje neutemeljeno izplačilo, pa je dokazno breme za ugovor previsoko izplačane odškodnine.
Tudi če je tožnik namenoma prižgal kombi in s tem proizvajal dim in smrad, toženec ne bi smel reagirati tako, kot je in reševati spora z uporabo fizične sile. Prižiganja avtomobila (tožnik je bil avtomehanik in je na svojem dvorišču popravljal pokvarjena vozila), ni mogoče šteti kot soprispevka, zato je v celoti podana odgovornost tožene stranke.