Edino razveza zakonske zveze ima za zakonca lahko takšne posledice, da opravičuje poseg tudi v samostojnost in celovitost poslovnega deleža.
Določbe ZZZDR o skupnem premoženju in njegovi delitvi je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, saj je posledica celovite presoje razmerij med zakoncema. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče, zato je tudi pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju in delitvi le-tega treba upoštevati vse premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom je dopustno zahtevati, da sodišče v izreku sodbe odloči o tistem, o čemer bi sicer moralo odločiti kot o predhodnem vprašanju. Pravno razmerje je prejudicialno le, če bi bila odločitev sodišča v primeru, ko to pravno razmerje obstaja, drugačna, kot bi bila v primeru, ko to pravno razmerje ne obstaja.
zemljiškoknjižni postopek - postopek po uradni dolžnosti - zaznamba sklepa o izvršbi – pravnomočnost sklepa o izvršbi – izvršilni naslov – verodostojna listina
Če je izvršba predlagana na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočnost sklepa o izvršbi ni pogoj za zaznambo izvršbe. Pravnomočnost je kot pogoj predpisana le v primeru, če je izvršba predlagana na podlagi verodostojne listine.
objava sodbe – kršitev osebnostne pravice - žalitev - tisk – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
To, da človek spremeni prepričanje, ni zavržno. Zavržno pa je v očeh drugih, če to stori zaradi denarja oziroma zaradi lastne koristi. Prav to pa avtorica očita tožniku – da je zaradi lastnih koristi spremenil načela. Žaljivo je torej povezovanje materialne koristi s spremembo načel.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059199
OZ člen 239, 239/1. ZIZ člen 167, 170. ZZK-1 člen 5, 10. SPZ člen 49.
odškodninska odgovornost odvetnika – vzročna zveza – nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – opustitev vpisa v zemljiško knjigo
Tožnica, ki je ob zaznambi izvršbe in vknjižbi zastavne pravice razpolagala s pogodbo, ki vsebuje zavezovalni in razpolagalni pravni posel, ni bila pa vknjižena kot lastnica stanovanja, s pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe, s katero je poseženo na to stanovanje, ne bi uspela; zato ni upravičena do odškodnine zaradi ravnanja odvetnika, ki tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe ni vložil.
temeljna načela stvarnega prava - zloraba pravice - prepoved zlorabe – pravica do zasebne lastnine – pravica do sodnega varstva – kolizija pravic - nujna pot – nastanek nujne poti – pravnomočnost sodne odločbe
Pogoj, da je sploh mogoče govoriti o zlorabi pravice je, da pride do kolizije dveh „enako močnih“ pravic. Toženec pa pri izvrševanju svoje lastninske pravice ni bil omejen z nikakršno enakovredno tožnikovo pravico.
Neposredna dejanska oblast nad stvarjo, ki mora biti izkazana v korist posestnika v smislu določbe 1. odstavka 24. člena SPZ, ne predstavlja le tudi navzven izkazanega aktivnega ravnanja posestnika na način, da na stvari, ki jo ima v posesti ali soposesti, nekaj počne, pač pa tudi skrb za stvar, ki je izkazana tudi s tem, da se stvar na podlagi sklenjenih pravnih poslov v skladu z določbami Stanovanjskega zakona vzdržuje in ohranja v obliki kot je bila načrtovana.
Ob upoštevanju določbe 3. odstavka 33. člena SPZ le zakon lahko izključi protipravnost posega.
V motenjski pravdi ni pasivno legitimiran le tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši, pač pa tudi tisti, ki dejanje naroči, ga odobri ali je opravljeno v njegovo korist.
Ob ugotovitvi, da obravnavano dejanje predstavlja nedopusten poseg v dotedanji način soposesti stvari, ne more biti dvoma, da je v obravnavanem primeru podan tako ekonomski kot pravni interes po vzpostavitvi v prejšnje stanje, zato vložene tožbe ni mogoče šteti kot zlorabo pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058961
OZ člen 179. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
nepremoženjska škoda – primerna denarna odškodnina – zamudna sodba – pravilna uporaba materialnega prava
V okviru pravilne uporabe materialnega prava sodišče tudi pri izdaji zamudne sodbe odškodnino za nepremoženjsko škodo odmeri v skladu z zakonskimi napotki in sodno prakso.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 147/2, 186, 186/1. ZPP člen 8, 212, 254, 339, 339/2, 339/2-14.
prosta presoja dokazov – pravilo o dokaznem bremenu – izvedenci – postavitev drugega izvedenca
Postavitev drugega izvedenca ZPP dopušča le v primeru, ko je izvedensko mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z izvedenčevim zaslišanjem. V primeru nepopolnosti ali nejasnosti izvedenskega mnenja je potrebno izvedenca dodatno zaslišati; če s tem nejasnosti ali nepopolnosti niso odpravljene, je potrebno postaviti novega izvedenca.
Sodišče mora ugotoviti vsa odločilna dejstva in jih utemeljiti, ni pa potrebno ugotavljati vseh okoliščin, na katere se sklicujejo pravdne stranke. Ugotavljati je potrebno le dejstva, povezana z obstojem odškodninskega razmerja med tožnico in tožencema
dvostransko obvezne pogodbe – podjemna pogodba – obveznost naročnika - obveznost plačila – znižanje plačila zaradi napak dela
Zgolj težave v komunikaciji, ki niso vplivale kvaliteto izvedbe programa, kar je glede na dejavnost tudi logično, ne pomenijo, da tožeča stranka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti.
Breme navajanja trditev in predlaganja dokazov, na katerih gradi svoj tožbeni zahtevek, je na tožeči stranki, ki mora z zadostno stopnjo skrbnosti poskrbeti za dokazno gradivo. Zgolj to, da tožeča stranka ni vedela, kakšen bo rezultat izvedenskega mnenja, ob zadostni skrbnosti ne more pomeniti njenega nekrivdnega ravnanja, zaradi katerega bi imela možnost predlagati dokaze po koncu prvega naroka
Vožnja v križišču od udeležencev v prometu terja posebno pozornost; voznik, ki se približuje križišču, mora hitrost vožnje prilagoditi prometnim razmeram v križišču in voziti s tolikšno hitrostjo, da lahko ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence v cestnem prometu, ki imajo v križišču prednost.
Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.
Izključna krajevna pristojnost po legi nepremičnine je v 1. odst. 57. čl. ZPP predpisana le za tiste spore, ki izvirajo iz obstoječega najemnega razmerja oziroma so v tesni zvezi z najemnim razmerjem. Ker pa je po navedbah tožeče stranke med pravdnima strankama najemno razmerje že prenehalo, gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve.
Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. Sodišče sme zavrniti zahtevek šele, če ugotovi, da ni utemeljen po nobeni od pravnih norm, in ne že, če ugotovi, da ni utemeljen z vidika pravnih norm, na katere se sklicujejo stranke. Sklicevanje tožeče stranke na kupno pogodbo (v razmerju do tožene stranke) zato ne more biti ovira, da sodišče ni glede presoje konkretno zatrjevanih in ugotovljenih dejstev uporabilo druge pravne podlage.
URS člen 23, 25, 42, 42/2. ZInvO člen 2, 5. ZDru člen 1, 1/1.
invalidska organizacija – svoboda združevanja – pravica do združevanja – pristop v članstvo – izključitev iz članstva – disciplinska sankcija – postopek izključitve iz društva – pravica do pravnega sredstva
Ne v statutu ne v splošnih pravnih načelih ni podlage za takojšnje odločanje o disciplinski kršitvi. Izrekanje disciplinskih kršitev ima kaznovalni namen. Zato morajo biti pri njihovem izrekanju spoštovana tudi ustavna jamstva iz 29. člena URS.
Sklep o izključitvi iz članstva je odločitev, ki posega v posameznikovo ustavno pravico do združevanja. Odločanje o ustavnih pravicah posameznika narekuje vsakemu organu, ki o tem odloča, dosledno spoštovanje vseh postopkovnih pravil tako pri odločanju o njih kot pri verificiranju sprejetih odločitev. V nasprotnem primeru gre za arbitrarno odločanje, ki pravno ni dopustno.
Jasnih določb ni treba razlagati (In claris non fit interpretatio). Zato je brezpredmetna ocena prvostopenjskega sodišča, da bi ponudbo na tak način, kot jo je razlagalo, razumel „vsak povprečen človek“.
Če je v ponudbi po ZKZ navedena parcelna številka zemljišča in obseg v m2, je jasno, da se prodaja le ta del zemljišča, še zlasti, če je preostali del iste parcele stavbno zemljišče.
OZ člen 168, 168/2, 179, 182, 270, 270/1, 285, 285/2.
pravična denarna odškodnina – odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – opeklina – valorizacija odškodninske obveznosti – vštevanje zavarovalnine v znesek odškodnine
Presoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Zmotno je mnenje pritožnika, da za valorizacijo plačanih zneskov odškodnin za nepremoženjsko škodo v OZ ni pravne podlage. Ker sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, ta določba predstavlja pravno podlago za valorizacijo odškodninske obveznosti. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo o tem, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je na podlagi ugotovitve, da je zavarovalno premijo za kolektivno nezgodno zavarovanje plačeval tožnikov delodajalec, izplačano zavarovalnino vštelo v znesek odškodnine.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje nepremičnine – zunajknjižno priposestvovanje – dobra vera – dobrovernost – slaba vera – opravičljiva zmota – običajna skrbnost v pravnem prometu
Posestnik nepremičnine, ki ve, da ni vknjižen v zemljiško knjigo, ki ve, da nobeden od njegovih “pravnih prednikov“ ni vknjižen v zemljiško knjigo, ki sicer razpolaga z verigo pogodb, ki pa ni popolna, in ki nima nobene predstave o tem, kako naj bi prvi prodajalec v verigi pogodb, s katero razpolaga, postal lastnik nepremičnine, ni dobroveren.