etažna lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - pridobitni način - delitev stvari v solastnini - razdelitev v naravi - fizična delitev stvari v naravi
Tožnica na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnine, ki ni bila nikoli realizirana z vpisom v zemljiško knjigo, ni pridobila izključne lastnine na kletnem stanovanju.
spor majhne vrednosti – pritožba zoper sklep o pristojnosti – pritožba zoper končni sklep
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Izpodbijani sklep ni takšen. Tožena stranka bo lahko sklep o svojem ugovoru, da odločitev o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, izpodbijala šele v pritožbi zoper končno odločbo.
neupravičena obogatitev – pogodba o pristopku k dolgu – neveljavnost pogodbe o pristopu k dolgu – prenehanje terjatve upnika
Res sicer citirana zamudna sodba ugotavlja le neveljavnost pogodbe o pristopu k dolgu z dne 21. 1. 1997, vendar pa ker se sporazum glede same terjatve v celoti
sklicuje na pogodbo o pristopu k dolgu (iz sporazuma izhaja, da na osnovi pogodbe o pristopu k dolgu z dne 21. 1. 1997 obstoji terjatev upnika nasproti dolžnikoma v skupni višini 21.014.551,20 SIT s pripadki) in ker je navedena pogodba tudi sestavni del sporazuma, je po presoji pritožbenega sodišča treba šteti, da zaradi ugotovljene neveljavnosti pogodbe o pristopu k dolgu ne obstoji tudi terjatev, ki izhaja iz sporazuma.
Ob fikciji, da gre pri tožencu in toženki za enotno pravdno stranko (nujna enotna sospornika), je zgrešeno stališče sodišča prve stopnje o posledicah nepravočasnega odgovora na tožbo toženke.
Ni razloga, da bi določbe ZKZ o sklepanju pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč razlagali drugače kot tako, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe.
Že sklenjena pogodba med tožnikom in tožencem (zaradi nepredlagane odobritve) ni veljavno sklenjena. In ker ni veljavno sklenjena, tožnik tudi nima materialnopravnega upravičenja, na podlagi katerega bi lahko uveljavljal ugotovitev ničnosti med tožencema sklenjene pogodbe (veljavnost tega pravnega posla je odvisna od odobritve upravnega organa), še manj pa je upravičen zahtevati sklenitev pogodbe s tožencem z navedeno vsebino.
Ker toženec v obdobju, ko je bila sanacija strehe dejansko opravljena in izstavljen in plačan račun za popravilo, ni bil več lastnik stanovanja, toženec ni bil obogaten s tem, ko je tožeča stranka založila strošek popravila strehe.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 66, 66/1, 69, 69/3, 69/4.
plača - dodatek k plači - dežurstvo - obvezna prisotnost - nočno delo - nedeljsko delo
Osnovna plača zdravnika je osnova za izračun dodatkov za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih le v primeru, ko je zdravnik opravljal delo v teh posebnih pogojih. Kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti, ob praznikih, nedeljah in ponoči, pa je osnova za izračun teh dodatkov (v odstotku) uran vrednost plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0064025
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZKZ člen 17, 17/1, 18. ZDKG člen 2.
zaščitena kmetija – vlaganja v kmetijo – skupno premoženje zakoncev – delež zakoncev na skupnem premoženju – pomoč sorodnikov – pravdni stroški – pripravljenost na poravnavo
Ker različen režim lastništva na posameznih parcelah, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, ni mogoč, je sodišče skupna vlaganja zakoncev pravilno presojalo z vidika zaščitene kmetije kot celote.
Kmetija zaradi njunih obsežnih vlaganj predstavlja skupno premoženje, ki je nastalo na originaren način. Pogojev za pridobitev solastniškega deleža, ki so predpisani za promet z zaščiteno kmetijo, zato ni treba presojati.
Ker se stranki v zadevni pravdi nista poravnali, toženec pa tudi ni pripoznal (dela) tožbenega zahtevka, je za odločitev o pravdnih stroških odločilen (delni) uspeh strank in ne morebitna pripravljenost ene stranke za poravnavo. Toženec se na svoje (nesprejete) ponudbe v zvezi s tožničinim deležem na kmetiji ne more uspešno sklicevati tudi zato, ker se niso nanašale na uveljavljani stvarnopravni zahtevek, s katerim je tožnica celo delno uspela, pač pa na obligacijskega (izplačilo denarne vrednosti), ki ga tožnica niti ni uveljavljala.
ZZVZZ člen 81. ZPIZ-1 člen 13. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo – pravni interes – bolniški stalež
Začasna nezmožnost za delo je temelj za priznanje nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela,vendar njenega ugotavljanja ni mogoče pogojevati z možnostjo uveljavljanja pravice do nadomestila za čas zadržanosti od dela, izkazan pa mora biti pravni interes. Pravni interes za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo je tožnik izkazal z delovnim sporom v zvezi z nezakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in z odločbo ZPIZ, s katero mu je bila lastnost zavarovanca priznana na podlagi delovnega razmerja.
Z izplačilom odškodnine, ki jo je tožeča stranka izplačala svojemu zavarovancu na podlagi avtomobilskega kaska, je tožeča stranka vstopila v zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Položaj tožeče stranke je v razmerju do povzročitelja škode oziroma do tožene stranke kot zavarovalnice iz naslova zavarovanja odgovornosti torej enak kot je bil pred tem položaj samega zavarovanca tožeče stranke. Položaj povzročitelja škode se zato ne more poslabšati zaradi tega, ker je v položaj oškodovanca vstopila tožeča stranka iz naslova subrogacije.
Datum izplačila zavarovalnine s strani tožeče stranke svojemu zavarovancu ne more biti odločilen za pričetek teka zastaralnega roka zoper povzročitelja škode oziroma toženo stranko kot zavarovalnico, pri kateri je bila zavarovana njegova odgovornost. Za zastaranje odškodninske terjatve zavarovanca tožeče stranke zoper zavarovanca tožene stranke je potrebno upoštevati določbo 1. odst. 352. člena OZ, ki določa triletni zastaralni rok, od kar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo
Za odločitev o vpisu ni pomembno, da nepremičnine (stanovanja in poslovni prostori) v naravi obstajajo, pač pa, da v zemljiški knjigi sploh niso vpisane, kar pa je ovira, da bi lahko zemljiškoknjižno sodišče pri njih opravilo vpis.
dokazni standard – verjetnost dejstev za izdajo procesnega sklepa – sklep o prekinitvi postopka
Dopustno je, da so dejstva, na katerih temelji sklep procesne narave, ugotovljena z nižjo stopnjo verjetnosti, kot je potrebna za ugotovitev dejstev, na katerih temelji meritorna odločba.
cesija – pogodbeni prenos terjatve – učinki cesije na pravdo, ki teče med cedentom in cessusom
Cesionar lahko od cessusa zahteva izvršbo, čeprav se sodba glasi na cedenta. Pri tem je vseeno ali je bila cesija opravljena pred pravnomočnostjo odločbe ali po njej.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave – zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje prič - odsotnost stranke z naroka - izdaja odločbe brez razpisa naroka
Dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče in zakonita zastopnika, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
Prvostopno sodišče bi lahko sankcijo po 3. odstavku 354. člena ZPP uporabilo zgolj in samo v primeru, če je stranka, ki je narok izrecno zahtevala, pred tem na omenjene posledice tudi opozorjena.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – podredni zahtevek – vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora – izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka – izbris zaznambe spora zaradi zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora – potrdilo o vložitvi tožbe – načelo formalnosti – načelo dispozitivnosti
Zavarovanje eventualno postavljenega zahtevka z zaznambo spora ni mogoče.
ZSKZ člen 14, 14/1, 16. ZKZ -1 člen 41, 41/1, 148, 148/1, 148/1-2.
vknjižba lastninske pravice – lastninjenje – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Res je pritožnica po 1. odst. 14. člena ZSKZ z dnem uveljavitve tega zakona postala lastnica kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini, ki se niso lastninili po drugih predpisih, vendar to ne pomeni, da se lastninska pravica pritožnice v teh primerih vpisuje v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.
ZDSS-1 člen 72. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 112/8.
tožba – zavrženje tožbe – očitna pomota
Tožba je bila zadnji dan izteka roka za vložitev tožbe priporočeno po pošti naslovljena in poslana na pristojno sodišče, vendar na napačen naslov oziroma sedež sodišča. Pri tem ni mogoče šteti, da gre za očitno pomoto, saj je odločba, ki jo je tožnik s tožbo izpodbijal, v pravnem pouku vsebovala pravilen naziv in sedež pristojnega sodišča. Sodišče prve stopnje je tožbo, ki je na pristojno sodišče prispela prepozno, pravilno zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023239
ZKP člen 169, 169/7. KZ člen 234a, 234.a/1, 33. ZOPOKD člen 25, 25/7, 4, 4/3, 5, 6.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje – pravna oseba v stečaju - akcesorna pridružitvena odgovornost - ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe - razpolaganje s protipravno premoženjsko koristjo
Kazensko odgovorna je lahko tudi pravna oseba, ki je v stečaju.
Ravnanje komercialista pravne osebe ni mogoče razlagati kot ravnanja vodstvenega ali nadzornega organa.
Bistvo akcesorne, pridružitvene odgovornosti pravne osebe je v tem, da se njenemu nosilcu očita storitev kaznivega dejanja samo v tistem obsegu, ki ga je uresničil storilec, saj zakon izhaja iz predvidene vzročne povezanosti med prispevkom h kaznivemu dejanju in samim kaznivim dejanjem.
Po 1. odst. 20. čl. ZNKD mora med drugim družbenopolitična skupnost, katere organ s svojim aktom razglasi spomenik ali znamenitost, zagotoviti sredstva za enkratno nadomestilo občanu, če se mu zaradi omejitev ali prepovedi bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka. Odločilno je torej, da gre za enakratno nadomestilo. Določbe o odškodnini po takrat veljavnem ZOR ne pridejo v poštev, ker ni mogoče govoriti o protipravnem ravnanju v zvezi z razglasitvijo za kulturni ali zgodovinski spomenik ali naravno znamenitost