Z izplačilom odškodnine, ki jo je tožeča stranka izplačala svojemu zavarovancu na podlagi avtomobilskega kaska, je tožeča stranka vstopila v zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Položaj tožeče stranke je v razmerju do povzročitelja škode oziroma do tožene stranke kot zavarovalnice iz naslova zavarovanja odgovornosti torej enak kot je bil pred tem položaj samega zavarovanca tožeče stranke. Položaj povzročitelja škode se zato ne more poslabšati zaradi tega, ker je v položaj oškodovanca vstopila tožeča stranka iz naslova subrogacije.
Datum izplačila zavarovalnine s strani tožeče stranke svojemu zavarovancu ne more biti odločilen za pričetek teka zastaralnega roka zoper povzročitelja škode oziroma toženo stranko kot zavarovalnico, pri kateri je bila zavarovana njegova odgovornost. Za zastaranje odškodninske terjatve zavarovanca tožeče stranke zoper zavarovanca tožene stranke je potrebno upoštevati določbo 1. odst. 352. člena OZ, ki določa triletni zastaralni rok, od kar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
Solastnik pri neupravičeni uporabi celotne stvari doseže (neupravičeno) korist v obsegu, v katerem stvar uporablja preko obsega, ki je sorazmeren njegovemu idealnemu (solastniškemu) deležu.
S sklepom o dedovanju sodišče samo ugotovi dejstvo, v kakšnem razmerju dediči dedujejo. Sprememba dednih deležev v solastniške je torej vedno lahko le posledica voljnega razpolaganja dedičev.
Ker se neprerekana dejstva v skladu z določilom 214. člena ZPP štejejo za resnična, se sodišču prve stopnje do dejstva solastniških deležev ni treba opredeljevati. Glede na navedbe toženca, ki priznava solastniške deleže, ki jih zatrjuje tožeča stranka, namreč ni sporno, v katerem delu gre za neupravičeno uporabo.
Tožnica bi morala zaradi izračunanja nujnega deleža in razpoložljivega dela postaviti trditve o vrednosti zapuščine v skladu z 28. členom ZD (o vrednosti zapustnikovega premoženja ob smrti, o razpolaganju z oporoko, o dolgovih, o terjatvah itd.). Po ugotovitvi čiste zapuščine bi morala navesti, koliko znaša obračunska vrednost, torej dodati vrednost daril. Tako bi se lahko ugotovil njen nujni delež. Od ugotovljene vrednosti zapuščine bi bilo treba odšteti vrednost skupnih nujnih deležev zato, da se ugotovi razpoložljivi del zapuščine in šele potem je mogoče ugotavljati, ali je bil nujni delež prikrajšan in za koliko. Če bi razpoložljivi del zapuščine ne zadoščal za pokritje njenega nujnega deleža, potem pridejo v poštev pravila o vračanju daril po členu 34 do 38 ZD
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0064025
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZKZ člen 17, 17/1, 18. ZDKG člen 2.
zaščitena kmetija – vlaganja v kmetijo – skupno premoženje zakoncev – delež zakoncev na skupnem premoženju – pomoč sorodnikov – pravdni stroški – pripravljenost na poravnavo
Ker različen režim lastništva na posameznih parcelah, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, ni mogoč, je sodišče skupna vlaganja zakoncev pravilno presojalo z vidika zaščitene kmetije kot celote.
Kmetija zaradi njunih obsežnih vlaganj predstavlja skupno premoženje, ki je nastalo na originaren način. Pogojev za pridobitev solastniškega deleža, ki so predpisani za promet z zaščiteno kmetijo, zato ni treba presojati.
Ker se stranki v zadevni pravdi nista poravnali, toženec pa tudi ni pripoznal (dela) tožbenega zahtevka, je za odločitev o pravdnih stroških odločilen (delni) uspeh strank in ne morebitna pripravljenost ene stranke za poravnavo. Toženec se na svoje (nesprejete) ponudbe v zvezi s tožničinim deležem na kmetiji ne more uspešno sklicevati tudi zato, ker se niso nanašale na uveljavljani stvarnopravni zahtevek, s katerim je tožnica celo delno uspela, pač pa na obligacijskega (izplačilo denarne vrednosti), ki ga tožnica niti ni uveljavljala.
ZZVZZ člen 81. ZPIZ-1 člen 13. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo – pravni interes – bolniški stalež
Začasna nezmožnost za delo je temelj za priznanje nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela,vendar njenega ugotavljanja ni mogoče pogojevati z možnostjo uveljavljanja pravice do nadomestila za čas zadržanosti od dela, izkazan pa mora biti pravni interes. Pravni interes za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo je tožnik izkazal z delovnim sporom v zvezi z nezakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in z odločbo ZPIZ, s katero mu je bila lastnost zavarovanca priznana na podlagi delovnega razmerja.
Šele dejanska podlaga sodbe in nato izrek pravne posledice omogočajo individualizacijo določenega zahtevka in njegovo primerjavo z novo uveljavljanim. Dejanska podlaga, na podlagi katere temelji prejšnja sodba, je s pravnomočnostjo izreka sodbe zajeta v celoti, zato tožbenega zahtevka na isti dejanski in pravni podlagi ni mogoče več uveljavljati.
Ker predmetna tožba izhaja iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, ne gre za identiteto tožbenih zahtevkov.
ZDSS-1 člen 7, 58, 63. ZPIZ 1- člen 7, 7/1, 25, 258. ZMEPIZ člen 45, 46, 47, 48, 49, 68. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
lastnost zavarovanca – delovno razmerje
Ker se delovno razmerje in s tem lastnost zavarovanca v primerih, kadar je za osebe plačan prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dokazuje s pogodbo o zaposlitvi, dokazilom o rednem izplačevanju plače ali z dokazilom o plačanih prispevkih, tožnik, čeprav je predložil pogodbo o zaposlitvi, ni dokazal obstoja delovnega razmerja, ker ni dokazal, da so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma je sam zatrjeval, da prispevki niso bili plačani.
spor majhne vrednosti – pritožba zoper sklep o pristojnosti – pritožba zoper končni sklep
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Izpodbijani sklep ni takšen. Tožena stranka bo lahko sklep o svojem ugovoru, da odločitev o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, izpodbijala šele v pritožbi zoper končno odločbo.
etažna lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - pridobitni način - delitev stvari v solastnini - razdelitev v naravi - fizična delitev stvari v naravi
Tožnica na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnine, ki ni bila nikoli realizirana z vpisom v zemljiško knjigo, ni pridobila izključne lastnine na kletnem stanovanju.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – podredni zahtevek – vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora – izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka – izbris zaznambe spora zaradi zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora – potrdilo o vložitvi tožbe – načelo formalnosti – načelo dispozitivnosti
Zavarovanje eventualno postavljenega zahtevka z zaznambo spora ni mogoče.
višina preživnine – materialne in pridobitne zmožnosti – otrokove potrebe – stroški postopka v družinskih sporih
Pravna narava zakonskih sporov ter sporov iz razmerij med starši in otroci onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, pri katerih velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev kriterij uspeha. V predmetni zadevi je obravnavana sama razveza zakonske zveze, predvsem pa vprašanja glede preživljanja skupnega otroka, kar je v interesu vseh vpletenih v ta sodni spor. Ravno iz tega razloga je zakonodajalec določil, da odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku.
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 7, 7/1, 204, 204/1, 212.
ugovor slabega pravdanja – intervencijski učinek – obvestitev drugega o pravdi – neupravičena pridobitev – predpostavke verzijskega zahtevka – dokazi in izvajanje dokazov – substanciran dokaz – izvedba nepredlaganega dokaza – absolutna bistvena kršitev postopka
Ugovor slabega pravdanja preprečuje neposredno učinkovanje sodbe, izdane v prvi pravdi proti tretjemu, vendar zgolj pod pogojem, da v drugi pravdi tretji poda konkretne ugovore, ki bi v prvi pravdi pripeljali do drugačne odločitve.
Izvedba dokaza, ki ga ni predlagala nobena izmed strank, sama po sebi ne predstavlja bistvene kršitve postopka. Le-ta je podana, če je na podlagi takšnega dokaza ugotovljeno kakšno pravnorelevantno dejstvo.
ZSKZ člen 14, 14/1, 16. ZKZ -1 člen 41, 41/1, 148, 148/1, 148/1-2.
vknjižba lastninske pravice – lastninjenje – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Res je pritožnica po 1. odst. 14. člena ZSKZ z dnem uveljavitve tega zakona postala lastnica kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini, ki se niso lastninili po drugih predpisih, vendar to ne pomeni, da se lastninska pravica pritožnice v teh primerih vpisuje v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.
Ker toženec v obdobju, ko je bila sanacija strehe dejansko opravljena in izstavljen in plačan račun za popravilo, ni bil več lastnik stanovanja, toženec ni bil obogaten s tem, ko je tožeča stranka založila strošek popravila strehe.
preverjanje psihofizičnega stanja – strokovni pregled – mamila
Glede na 2. odstavek 131. člena ZVCP-1 se šteje, da je pod vplivom snovi iz 1. odstavka 131. člena ZVCP-1 (torej med drugim pod vplivom mamil) voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu.
Zgolj prisotnost v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog navedene prepovedane droge ima za posledico, da se šteje, da je voznik pod vplivom mamil že zaradi prisotnosti takih snovi v organizmu, medtem ko je pri vseh drugih snoveh (na primer metabolitu THC) potrebno ugotavljati dejanski vpliv na voznika.
invalidnost - nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti
Tožnica kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ki ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa, ima, ker je izgubila delo brez svoje volje ali krive, pravico do povečane delne invalidske pokojnine za 40 %, nima pa pravice do nadomestila za invalidnost, zato je njen tožbeni zahtevek, da se ji poleg povečane delne invalidske pokojnine prizna tudi nadomestilo za invalidnost, neutemeljen.
dokazni standard – verjetnost dejstev za izdajo procesnega sklepa – sklep o prekinitvi postopka
Dopustno je, da so dejstva, na katerih temelji sklep procesne narave, ugotovljena z nižjo stopnjo verjetnosti, kot je potrebna za ugotovitev dejstev, na katerih temelji meritorna odločba.
napačna označba stranke – akontacija odškodnine - valorizacija – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Napaka pri zapisu imena in naslova prebivališča te ali one stranke oziroma njena opredelitev ne more vselej povzročiti napake, ki bi imela za posledico bistveno kršitev postopka. Kadar niti za sodišče niti za stranke ni sporno, kdo je tožeča in kdo tožena stranka, potem napačna označba katere od strank ne more imeti usodnih procesnih posledic. Odpraviti jo je mogoče s pravilno označbo stranke, pri čemer je bistveno, da ne gre za spremembo osebe stranke, ampak le za drugačno označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka, ki je to vseskozi vedela in v skladu s to vlogo tudi ravnala ter se udeleževala postopka.
Tožnik in tožena stranka nista navedla, kdaj je bila akontacija odškodnine plačana. Iz trditev obeh strank le izhaja, da je bila plačana pred vložitvijo tožbe. To omogoča valorizacijo le za čas od vložitve tožbe do izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo
Za odločitev o vpisu ni pomembno, da nepremičnine (stanovanja in poslovni prostori) v naravi obstajajo, pač pa, da v zemljiški knjigi sploh niso vpisane, kar pa je ovira, da bi lahko zemljiškoknjižno sodišče pri njih opravilo vpis.