ZDSS-1 člen 7, 58, 63. ZPIZ 1- člen 7, 7/1, 25, 258. ZMEPIZ člen 45, 46, 47, 48, 49, 68. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
lastnost zavarovanca – delovno razmerje
Ker se delovno razmerje in s tem lastnost zavarovanca v primerih, kadar je za osebe plačan prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dokazuje s pogodbo o zaposlitvi, dokazilom o rednem izplačevanju plače ali z dokazilom o plačanih prispevkih, tožnik, čeprav je predložil pogodbo o zaposlitvi, ni dokazal obstoja delovnega razmerja, ker ni dokazal, da so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma je sam zatrjeval, da prispevki niso bili plačani.
Pri dovolitvi zaznambe izvršbe in vknjižbi hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi ni odločilno, ali je terjatev plačana. Če bo sklep o izvršbi razveljavljen ali spremenjen, bo uradoma dovoljen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
Šele dejanska podlaga sodbe in nato izrek pravne posledice omogočajo individualizacijo določenega zahtevka in njegovo primerjavo z novo uveljavljanim. Dejanska podlaga, na podlagi katere temelji prejšnja sodba, je s pravnomočnostjo izreka sodbe zajeta v celoti, zato tožbenega zahtevka na isti dejanski in pravni podlagi ni mogoče več uveljavljati.
Ker predmetna tožba izhaja iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, ne gre za identiteto tožbenih zahtevkov.
spor majhne vrednosti – pritožba zoper sklep o pristojnosti – pritožba zoper končni sklep
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Izpodbijani sklep ni takšen. Tožena stranka bo lahko sklep o svojem ugovoru, da odločitev o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, izpodbijala šele v pritožbi zoper končno odločbo.
nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo
Za odločitev o vpisu ni pomembno, da nepremičnine (stanovanja in poslovni prostori) v naravi obstajajo, pač pa, da v zemljiški knjigi sploh niso vpisane, kar pa je ovira, da bi lahko zemljiškoknjižno sodišče pri njih opravilo vpis.
preverjanje psihofizičnega stanja – strokovni pregled – mamila
Glede na 2. odstavek 131. člena ZVCP-1 se šteje, da je pod vplivom snovi iz 1. odstavka 131. člena ZVCP-1 (torej med drugim pod vplivom mamil) voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu.
Zgolj prisotnost v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog navedene prepovedane droge ima za posledico, da se šteje, da je voznik pod vplivom mamil že zaradi prisotnosti takih snovi v organizmu, medtem ko je pri vseh drugih snoveh (na primer metabolitu THC) potrebno ugotavljati dejanski vpliv na voznika.
ZSKZ člen 14, 14/1, 16. ZKZ -1 člen 41, 41/1, 148, 148/1, 148/1-2.
vknjižba lastninske pravice – lastninjenje – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Res je pritožnica po 1. odst. 14. člena ZSKZ z dnem uveljavitve tega zakona postala lastnica kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini, ki se niso lastninili po drugih predpisih, vendar to ne pomeni, da se lastninska pravica pritožnice v teh primerih vpisuje v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – podredni zahtevek – vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora – izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka – izbris zaznambe spora zaradi zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora – potrdilo o vložitvi tožbe – načelo formalnosti – načelo dispozitivnosti
Zavarovanje eventualno postavljenega zahtevka z zaznambo spora ni mogoče.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - sredstvo zavarovanja
Vrsto (in identiteto) začasne odredbe opredeljuje tako vsebinska zahteva, kot tudi način za njeno uresničitev. Zato ugovor pravnomočno razsojene stvari (pravilno pa: litispendence) ni utemeljen, če je bil že zavrnjen tožnikov predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ker je bilo predlagano sredstvo neprimerno.
Če je izvršilno sodišče ugovor zavrglo kot prepozen, tožba na nedopustnost izvršbe ni dopustna.
Razširitev tožbenega zahtevka na ugotovitev, da toženka ni lastnica terjatve po sodbi, ni dopustna, saj je v sporih zaradi nedopustnosti izvršbe mogoče uveljavljati s tožbo le zahtevek, ki meri zoper samo izvršbo, ne pa zoper izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba. Četudi bi prvo sodišče dovolilo spremembo tožbe, pa bi bilo treba zahtevek zavreči, saj je v skladu z določbo 181. člena ZPP mogoče z ugotovitveno tožbo zahtevati le ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja, ne pa tudi ugotovitev (ne)obstoja določenega dejstva, kar je vsebina razširjenega zahtevka. Sodišče namreč sprejme v sodni izrek le ugotovitev o pravni posledici, ki izvira iz ugotovljenega dejanskega stanja, dejstva pa so del tožbene podlage.
invalidnost - nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti
Tožnica kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ki ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa, ima, ker je izgubila delo brez svoje volje ali krive, pravico do povečane delne invalidske pokojnine za 40 %, nima pa pravice do nadomestila za invalidnost, zato je njen tožbeni zahtevek, da se ji poleg povečane delne invalidske pokojnine prizna tudi nadomestilo za invalidnost, neutemeljen.
spor majhne vrednosti – subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov – odgovornost najemnikov - upravljanje večstanovanjske stavbe – notifikacijska dolžnost lastnika stanovanja
Da bi se tožeča stranka lahko uspešno sklicevala na subsidiarno odgovornost tožene stranke, bi morala predhodno izkazati, da je neuspešno uveljavljala plačilo vtoževanih računov od uporabnikov stanovanj – to je najemnikov.
Etažni lastnik je skladno s 6. odstavkom 24. člena SZ-1 dolžan obvestiti upravnika oziroma upravičenca do kritja obratovalnih stroškov o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe. Z navedenim obvestilom si etažni lastnik zagotovi ugodnejši položaj v razmerju do upravnika, saj je v tem primeru podana le njegova subisidiarna odgovornost za kritje obratovalnih stroškov. V kolikor svoje notifikacijske dolžnosti ne opravi, pa je njegova odgovornost neomejena.
višina preživnine – materialne in pridobitne zmožnosti – otrokove potrebe – stroški postopka v družinskih sporih
Pravna narava zakonskih sporov ter sporov iz razmerij med starši in otroci onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, pri katerih velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev kriterij uspeha. V predmetni zadevi je obravnavana sama razveza zakonske zveze, predvsem pa vprašanja glede preživljanja skupnega otroka, kar je v interesu vseh vpletenih v ta sodni spor. Ravno iz tega razloga je zakonodajalec določil, da odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku.
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je posledično potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh. Čim pa se ugotovi, da je stranka v pravdi propadla, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka.
regresni zahtevek – povračilni zahtevek - sozavarovana oseba – premija za povečano nevarnost – zakonita suborgacija
Ker dodatna premija za povečano nevarnost, določena z zavarovalnimi pogoji, ni bila plačana, ima tožnica na podlagi 4. odst. 7. čl. ZOZP pravico uveljavljati povračilo dela izplačane odškodnine, skupaj z obrestmi in stroški, v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti. Tožničin zahtevek je regresni zahtevek in ne za zahtevek, ki temelji na subrogaciji.
Z izplačilom odškodnine, ki jo je tožeča stranka izplačala svojemu zavarovancu na podlagi avtomobilskega kaska, je tožeča stranka vstopila v zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Položaj tožeče stranke je v razmerju do povzročitelja škode oziroma do tožene stranke kot zavarovalnice iz naslova zavarovanja odgovornosti torej enak kot je bil pred tem položaj samega zavarovanca tožeče stranke. Položaj povzročitelja škode se zato ne more poslabšati zaradi tega, ker je v položaj oškodovanca vstopila tožeča stranka iz naslova subrogacije.
Datum izplačila zavarovalnine s strani tožeče stranke svojemu zavarovancu ne more biti odločilen za pričetek teka zastaralnega roka zoper povzročitelja škode oziroma toženo stranko kot zavarovalnico, pri kateri je bila zavarovana njegova odgovornost. Za zastaranje odškodninske terjatve zavarovanca tožeče stranke zoper zavarovanca tožene stranke je potrebno upoštevati določbo 1. odst. 352. člena OZ, ki določa triletni zastaralni rok, od kar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 66, 66/1, 69, 69/3, 69/4.
plača - dodatek k plači - dežurstvo - obvezna prisotnost - nočno delo - nedeljsko delo
Osnovna plača zdravnika je osnova za izračun dodatkov za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih le v primeru, ko je zdravnik opravljal delo v teh posebnih pogojih. Kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti, ob praznikih, nedeljah in ponoči, pa je osnova za izračun teh dodatkov (v odstotku) uran vrednost plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
neupravičena obogatitev – pogodba o pristopku k dolgu – neveljavnost pogodbe o pristopu k dolgu – prenehanje terjatve upnika
Res sicer citirana zamudna sodba ugotavlja le neveljavnost pogodbe o pristopu k dolgu z dne 21. 1. 1997, vendar pa ker se sporazum glede same terjatve v celoti
sklicuje na pogodbo o pristopu k dolgu (iz sporazuma izhaja, da na osnovi pogodbe o pristopu k dolgu z dne 21. 1. 1997 obstoji terjatev upnika nasproti dolžnikoma v skupni višini 21.014.551,20 SIT s pripadki) in ker je navedena pogodba tudi sestavni del sporazuma, je po presoji pritožbenega sodišča treba šteti, da zaradi ugotovljene neveljavnosti pogodbe o pristopu k dolgu ne obstoji tudi terjatev, ki izhaja iz sporazuma.