ZZZPB člen 14, 31, 31/1, 31/5. ZDR člen 118, 118/2.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – rok za uveljavitev pravice
Tožnik, ki mu je delovno razmerje na podlagi sodne poravnave z dne 7. 10. 2008, sklenjene v delovnem sporu zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, prenehalo 7. 2. 2008, se je pri Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba prijavil šele dan po sklenjeni sodni poravnavi, ko je vložil tudi zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Pri zavodu se je prijavil prepozno, po poteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka za prijavo, ki teče od prenehanja obveznega zavarovanja (7. 2. 2008), s čimer je izgubil pravico do denarnega nadomestila.
Šele dejanska podlaga sodbe in nato izrek pravne posledice omogočajo individualizacijo določenega zahtevka in njegovo primerjavo z novo uveljavljanim. Dejanska podlaga, na podlagi katere temelji prejšnja sodba, je s pravnomočnostjo izreka sodbe zajeta v celoti, zato tožbenega zahtevka na isti dejanski in pravni podlagi ni mogoče več uveljavljati.
Ker predmetna tožba izhaja iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, ne gre za identiteto tožbenih zahtevkov.
Tožnica bi morala zaradi izračunanja nujnega deleža in razpoložljivega dela postaviti trditve o vrednosti zapuščine v skladu z 28. členom ZD (o vrednosti zapustnikovega premoženja ob smrti, o razpolaganju z oporoko, o dolgovih, o terjatvah itd.). Po ugotovitvi čiste zapuščine bi morala navesti, koliko znaša obračunska vrednost, torej dodati vrednost daril. Tako bi se lahko ugotovil njen nujni delež. Od ugotovljene vrednosti zapuščine bi bilo treba odšteti vrednost skupnih nujnih deležev zato, da se ugotovi razpoložljivi del zapuščine in šele potem je mogoče ugotavljati, ali je bil nujni delež prikrajšan in za koliko. Če bi razpoložljivi del zapuščine ne zadoščal za pokritje njenega nujnega deleža, potem pridejo v poštev pravila o vračanju daril po členu 34 do 38 ZD
neupravičena obogatitev – pogodba o pristopku k dolgu – neveljavnost pogodbe o pristopu k dolgu – prenehanje terjatve upnika
Res sicer citirana zamudna sodba ugotavlja le neveljavnost pogodbe o pristopu k dolgu z dne 21. 1. 1997, vendar pa ker se sporazum glede same terjatve v celoti
sklicuje na pogodbo o pristopu k dolgu (iz sporazuma izhaja, da na osnovi pogodbe o pristopu k dolgu z dne 21. 1. 1997 obstoji terjatev upnika nasproti dolžnikoma v skupni višini 21.014.551,20 SIT s pripadki) in ker je navedena pogodba tudi sestavni del sporazuma, je po presoji pritožbenega sodišča treba šteti, da zaradi ugotovljene neveljavnosti pogodbe o pristopu k dolgu ne obstoji tudi terjatev, ki izhaja iz sporazuma.
Pri dovolitvi zaznambe izvršbe in vknjižbi hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi ni odločilno, ali je terjatev plačana. Če bo sklep o izvršbi razveljavljen ali spremenjen, bo uradoma dovoljen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
invalidnost - nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti
Tožnica kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ki ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa, ima, ker je izgubila delo brez svoje volje ali krive, pravico do povečane delne invalidske pokojnine za 40 %, nima pa pravice do nadomestila za invalidnost, zato je njen tožbeni zahtevek, da se ji poleg povečane delne invalidske pokojnine prizna tudi nadomestilo za invalidnost, neutemeljen.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - sredstvo zavarovanja
Vrsto (in identiteto) začasne odredbe opredeljuje tako vsebinska zahteva, kot tudi način za njeno uresničitev. Zato ugovor pravnomočno razsojene stvari (pravilno pa: litispendence) ni utemeljen, če je bil že zavrnjen tožnikov predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ker je bilo predlagano sredstvo neprimerno.
Pravdna stranka, ki želi uveljaviti pravico, izvirajočo iz pogodbe, mora dokazati pravno nasledstvo pogodbene stranke. Tega pa ne dokazujejo enaka dejavnost, isti sedež, pravica sodelovanja v organih upravljanja pogodbenice in podobne okoliščine. Pravno nasledstvo pravnih oseb se presoja po splošnih predpisih statutarnega prava za posamezno vrsto pravnih oseb, zato bi morala tožeča stranka pravno nasledstvo izkazati z vpisi v sodni register.
dokazni postopek – pomanjkljiva dokazna ocena – zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je v postopku izvedlo številne dokaze, v obrazložitvi sodbe pa se je opredelilo oziroma povzelo le mnenje izvedenca grafologa in v posledici tega zahtevku tožeče stranke ugodilo. Toženec je že na zadnji glavni obravnavi po zaslišanju izvedenca B., da sodišče določi drugega izvedenca grafološke stroke. Za ta svoj predlog je navedel tudi razloge. Sodišče pa ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo, zakaj je predlog za določitev novega izvedena grafologa zavrnilo.
Ob pravnomočni zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks tožeča stranka za pritožbo proti sklepu, s katerim je ugodenemu njenemu podrejenemu predlogu (za odložitev plačila sodnih taks) nima pravnega interesa, saj s pritožbo ne more doseči (še) boljše odločitve.
Zakonske zamudne obresti za nepremoženjsko škodo ne tečejo od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ampak na podlagi načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 6. 2002 od nastanka dolžnikove zamude, to je od trenutka, ko upnik z opominom ali z začetkom postopka od njega zahteva plačilo odškodnine. Skladno z navedenim in ker ni mogoče ugotoviti, kdaj je tožena stranka prejela odškodninski zahtevek tožnika, tečejo zakonske zamudne obresti od dne, ko je tožena stranka tožnikovemu pooblaščencu sporočila, da je odškodninski zahtevek v postopku obravnave.
kršitev avtorskih pravic – odškodnina zaradi kršitve avtorskih pravic – civilna kazen – prepoved uporabe fotografije – objava sodbe – avtorsko delo – založniška pogodba – pogodba o naročilu avtorskega dela – pravica reprodukcije in distribuiranja
Za odločanje o zahtevanem avtorskopravnem varstvu funkcija odgovornega urednika ni odločilno dejstvo. Prvo sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je tretji toženec v poslovnem odnosu s tožnikom deloval kot direktor druge tožene stranke in ne kot fizična oseba. Zato je pravilno ugotovilo, da sam ni bil kršilec tožnikovih avtorskih pravic, pač pa je bila to le druga tožena stranka, za katero je deloval kot odgovorna oseba.
Za obračunavanje primerne vrednosti uporabe fotografije, za katero se zavzema tožeča stranka (honorar za posamezno obliko avtorskega dela pomnoženo s številom kršitev) ni osnove v ceniku DPFS. Zato obsega oglaševanja po državah prvo sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, tudi če bi bil cenik edino upoštevna okoliščina, pa po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča ni.
V postopku za plačilo pogodbene kazni mora tožeča stranka dokazati kršitev pogodbene obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja, tožena stranka pa mora za razbremenitev dokazati ekskulpacijske razloge po 240. členu OZ.
po končani glavni obravnavi vpogledana listina – vpogled listin
Sodišče prve stopnje s tem, ko je strankama odgovor ZPIZ vročilo šele s sodbo, ni bistveno kršilo določb postopka, ker to ni imelo, niti ni moglo imeti vpliva na pravilnost ali zakonitost sodbe. Če tudi bi stranki glede odgovora ZPIZ podali svoji stališči, te navedbe ne bi bile upoštevne pri odločanju o tožbenem zahtevku. Glavna obravnava je namreč bila končana in po končani glavni obravnavi stranke ne morejo več dajati upoštevnih navedb v postopku pred sodiščem prve stopnje. Imata pa stranki možnost oporekati temu po glavni obravnavi vpogledanemu dokazu v pritožbi zoper sodbo.
Za prisojo posebne odškodnine za relativno kratkotrajne duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki tudi ni bilo izjemno hudo in vseobsegajoče, pa ni bilo podlage, denarna odškodnina se namreč za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti prisodi le, če je zmanjšanje močnejše intenzitete in dalj traja, ali če to upravičujejo posebne okoliščine.
V ZPP res nepredvideni izraz “precizacija“ tožbenega zahtevka označuje hkratno povečanje tožbenega zahtevka in delni umik tožbe. Toženec povečanju tožbenega zahtevka in delnemu umiku tožbe ni nasprotoval, na zadnjem naroku glavne obravnave pa je bilo jasno, kakšen je tožbeni zahtevek, ki ga sodišče obravnava. To, da je sodišče, namesto da bi dovolilo delno razširitev tožbe in ugotovilo delni umik, “vzelo na znanje precizacijo zahtevka“, zato ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
ZDR člen 57, 184, 184/1. OZ člen 131. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Drugotožena stranka – delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku – bi morala tožniku zagotoviti varnost in zdravje pri delu. Podana je njena odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delodajalcu, kateremu je bil odstopljen, ker mu predhodno ni zagotovila preventivnega zdravstvenega pregleda, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov dela in ker tožniku ni omogočila oprave izpita iz varstva pri delu.
ZD člen 103, 104. OZ člen 82, 86, 557. ZDEN člen 78.
opredelitev premičnin v pogodbi o dosmrtnem preživljanju – obstoj premoženja v času sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju je možen le prenos vsega ali dela premoženja, ki preživljancu pripada ob sklenitvi pogodbe, s tem, da je ta prenos odložen do njegove smrti.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju lahko obsega tudi premičnine preživljanca, ki niso namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, vendar pa morajo biti v pogodbi navedene. Navedba teh premičnin pomeni, da morajo biti navedene določno oziroma vsaj tako, da je s podatki, ki jih pogodba vsebuje, mogoče določiti stvar ali premoženjsko pravico, ki je predmet pogodbe.
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Namen citirane določbe ni v tem, da se razvezana zakonca izenačita v ekonomskem pogledu (kar je skušalo doseči sodišče prve stopnje), ampak v tem, da se ugotovijo njune ekonomske možnosti in potrebe otrok ter se na tej podlagi določi preživnina, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otrok.
ZIZ člen 1, 1/2. ZOSRL člen 201. PZ člen 849, 860, 861, 864.
izvršba na letalu - subsidiarna uporaba pz in ziz - prodaja zrakoplovov - izvršba na nepremičnine
Pri izvršbi na letalu je potrebno primarno uporabiti določbe ZOSRL, subsidiarno pa določbe Pomorskega zakonika o izvršbi na ladjah ter določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju.
SPZ člen 11, 11/1, 65, 65/2, 105, 105/1, 105/3, 105/4, 105/5, 266, 266/1, 276. ZTLR člen 13, 13/2, 18.
nepremičnina v etažni lastnini - prepoved zahtevka za delitev solastnine na skupnih delih - skupni deli nepremičnine v etažni lastnini - posamezni del zgradbe
Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu nepremičnine, zato lahko vsak etažni lastnik solastninsko pravico na skupnem delu zgradbe, kar vključuje tudi dvorišče, prenese le skupaj s posameznim delom zgradbe, ki ga ima v izključni lasti.