regresni zahtevek – povračilni zahtevek - sozavarovana oseba – premija za povečano nevarnost – zakonita suborgacija
Ker dodatna premija za povečano nevarnost, določena z zavarovalnimi pogoji, ni bila plačana, ima tožnica na podlagi 4. odst. 7. čl. ZOZP pravico uveljavljati povračilo dela izplačane odškodnine, skupaj z obrestmi in stroški, v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti. Tožničin zahtevek je regresni zahtevek in ne za zahtevek, ki temelji na subrogaciji.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0064025
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZKZ člen 17, 17/1, 18. ZDKG člen 2.
zaščitena kmetija – vlaganja v kmetijo – skupno premoženje zakoncev – delež zakoncev na skupnem premoženju – pomoč sorodnikov – pravdni stroški – pripravljenost na poravnavo
Ker različen režim lastništva na posameznih parcelah, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, ni mogoč, je sodišče skupna vlaganja zakoncev pravilno presojalo z vidika zaščitene kmetije kot celote.
Kmetija zaradi njunih obsežnih vlaganj predstavlja skupno premoženje, ki je nastalo na originaren način. Pogojev za pridobitev solastniškega deleža, ki so predpisani za promet z zaščiteno kmetijo, zato ni treba presojati.
Ker se stranki v zadevni pravdi nista poravnali, toženec pa tudi ni pripoznal (dela) tožbenega zahtevka, je za odločitev o pravdnih stroških odločilen (delni) uspeh strank in ne morebitna pripravljenost ene stranke za poravnavo. Toženec se na svoje (nesprejete) ponudbe v zvezi s tožničinim deležem na kmetiji ne more uspešno sklicevati tudi zato, ker se niso nanašale na uveljavljani stvarnopravni zahtevek, s katerim je tožnica celo delno uspela, pač pa na obligacijskega (izplačilo denarne vrednosti), ki ga tožnica niti ni uveljavljala.
ZZVZZ člen 81. ZPIZ-1 člen 13. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo – pravni interes – bolniški stalež
Začasna nezmožnost za delo je temelj za priznanje nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela,vendar njenega ugotavljanja ni mogoče pogojevati z možnostjo uveljavljanja pravice do nadomestila za čas zadržanosti od dela, izkazan pa mora biti pravni interes. Pravni interes za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo je tožnik izkazal z delovnim sporom v zvezi z nezakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in z odločbo ZPIZ, s katero mu je bila lastnost zavarovanca priznana na podlagi delovnega razmerja.
solidarna odgovornost zakoncev – obveznosti iz naslova skupnega premoženja – delež na skupnem premoženju – skupno premoženje – obveznosti, ki jih zakonec prevzame v času trajanja zakonske zveze – odplačevanje kredita – stroški stanovanja
Dolg iz naslova kredita bremeni oba zakonca solidarno, če je bil najet v korist obeh zakoncev in vložen v skupno premoženje oziroma namenjen zadovoljevanju tekočih potreb družine. Če je eden od zakoncev moral po razvezi njune zakonske zaveze odplačevati kredit, lahko od drugega zakonca zahteva sorazmerno povrnitev plačanega po tretjem odstavku 56. člena ZZZDR.
Dolžnost lastnika stanovanja je, da obvesti upravnika o številu oseb, ki uporabljajo stanovanje. V konkretnem primeru sta bili obe pravdni stranki lastnika stanovanja, zaradi česar sta obe imeli dolžnost in tudi možnost obvestiti upravnika o spremembi števila uporabnikov. Navedeno pomeni, da gre tudi tožniku očitek opustitve dolžnostnega ravnanja, zaradi česar po oceni pritožbenega sodišča toženka, ki v stanovanju v mesecu aprilu ni več živela, ni dolžna kriti prikrajšanja, ki ga je utrpel tožnik s tem, ko je poravnal stroške, ki so bili odmerjeni za več oseb, kot jih je dejansko živelo v stanovanju.
dokazni standard – verjetnost dejstev za izdajo procesnega sklepa – sklep o prekinitvi postopka
Dopustno je, da so dejstva, na katerih temelji sklep procesne narave, ugotovljena z nižjo stopnjo verjetnosti, kot je potrebna za ugotovitev dejstev, na katerih temelji meritorna odločba.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - sredstvo zavarovanja
Vrsto (in identiteto) začasne odredbe opredeljuje tako vsebinska zahteva, kot tudi način za njeno uresničitev. Zato ugovor pravnomočno razsojene stvari (pravilno pa: litispendence) ni utemeljen, če je bil že zavrnjen tožnikov predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ker je bilo predlagano sredstvo neprimerno.
invalidnost - nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti
Tožnica kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ki ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa, ima, ker je izgubila delo brez svoje volje ali krive, pravico do povečane delne invalidske pokojnine za 40 %, nima pa pravice do nadomestila za invalidnost, zato je njen tožbeni zahtevek, da se ji poleg povečane delne invalidske pokojnine prizna tudi nadomestilo za invalidnost, neutemeljen.
Zakonske zamudne obresti za nepremoženjsko škodo ne tečejo od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ampak na podlagi načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 6. 2002 od nastanka dolžnikove zamude, to je od trenutka, ko upnik z opominom ali z začetkom postopka od njega zahteva plačilo odškodnine. Skladno z navedenim in ker ni mogoče ugotoviti, kdaj je tožena stranka prejela odškodninski zahtevek tožnika, tečejo zakonske zamudne obresti od dne, ko je tožena stranka tožnikovemu pooblaščencu sporočila, da je odškodninski zahtevek v postopku obravnave.
pretrganje zastaranja - judikatna terjatev - zastaranje terjatve - ugovor po izteku roka - vložitev predloga za izvršbo
Do zastaranja t.i. judikatnih terjatev pride le v primeru, če upnik pridobi pravnomočen izvršilni naslov, nato pa v 10 letih po njegovi pravnomočnosti ne predlaga izvršbe. Vložitev tožbe, smiselno pa tudi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pretrga zastaranje, kar pomeni, da zastaranje med trajanjem postopka za uveljavitev ali izterjavo terjatve, ne teče.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVZD člen 5, 27, 27/1.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na višini – nepremoženjska škoda
Za obstoj odgovornosti tožene stranke zadošča že ugotovitev, da je škoda posledica nevarne dejavnosti (delo na aluminijasti lestvi, ki je bila mokra in drseča in postavljena v jašku globokem 1,80 cm, tožnik pa tudi ni prispeval k nastanku poškodbe, saj se je moral gibati po lestvi, pri čemer je nosil potrebna zaščitna sredstva in sicer škornje in rokavice). Za to škodo kot nosilec te dejavnosti odgovarja tožena stranka, četudi bi sodišče na podlagi izsledkov izvedenca ugotovilo, da je tožena stranka ravnala v skladu s predpisi.
V postopku za plačilo pogodbene kazni mora tožeča stranka dokazati kršitev pogodbene obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja, tožena stranka pa mora za razbremenitev dokazati ekskulpacijske razloge po 240. členu OZ.
kršitev avtorskih pravic – odškodnina zaradi kršitve avtorskih pravic – civilna kazen – prepoved uporabe fotografije – objava sodbe – avtorsko delo – založniška pogodba – pogodba o naročilu avtorskega dela – pravica reprodukcije in distribuiranja
Za odločanje o zahtevanem avtorskopravnem varstvu funkcija odgovornega urednika ni odločilno dejstvo. Prvo sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je tretji toženec v poslovnem odnosu s tožnikom deloval kot direktor druge tožene stranke in ne kot fizična oseba. Zato je pravilno ugotovilo, da sam ni bil kršilec tožnikovih avtorskih pravic, pač pa je bila to le druga tožena stranka, za katero je deloval kot odgovorna oseba.
Za obračunavanje primerne vrednosti uporabe fotografije, za katero se zavzema tožeča stranka (honorar za posamezno obliko avtorskega dela pomnoženo s številom kršitev) ni osnove v ceniku DPFS. Zato obsega oglaševanja po državah prvo sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, tudi če bi bil cenik edino upoštevna okoliščina, pa po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča ni.
SPZ člen 11, 11/1, 65, 65/2, 105, 105/1, 105/3, 105/4, 105/5, 266, 266/1, 276. ZTLR člen 13, 13/2, 18.
nepremičnina v etažni lastnini - prepoved zahtevka za delitev solastnine na skupnih delih - skupni deli nepremičnine v etažni lastnini - posamezni del zgradbe
Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu nepremičnine, zato lahko vsak etažni lastnik solastninsko pravico na skupnem delu zgradbe, kar vključuje tudi dvorišče, prenese le skupaj s posameznim delom zgradbe, ki ga ima v izključni lasti.
Ob pravnomočni zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks tožeča stranka za pritožbo proti sklepu, s katerim je ugodenemu njenemu podrejenemu predlogu (za odložitev plačila sodnih taks) nima pravnega interesa, saj s pritožbo ne more doseči (še) boljše odločitve.
finančni leasing – končni kupec pri finančnem leasingu
Za finančni leasing gre, ko se nakup določene stvari v razmerju do končnega kupca pravnoformalno sprovede tako, da prodajalec stvar proda leasingodajalcu, ta pa jo proda naprej leasingojemalcu tako, da jo leasingojemalec od leasingodajalca vzame v najem za določen čas, pri čemer s plačilom zadnjega obroka najemnine leasingojemalec postane tudi lastnik te stvari.
Pravdna stranka, ki želi uveljaviti pravico, izvirajočo iz pogodbe, mora dokazati pravno nasledstvo pogodbene stranke. Tega pa ne dokazujejo enaka dejavnost, isti sedež, pravica sodelovanja v organih upravljanja pogodbenice in podobne okoliščine. Pravno nasledstvo pravnih oseb se presoja po splošnih predpisih statutarnega prava za posamezno vrsto pravnih oseb, zato bi morala tožeča stranka pravno nasledstvo izkazati z vpisi v sodni register.
vračunanje daril v dedni delež – spor o vrednosti darila – prekinitev postopka
Prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo je potrebna ne le v primeru spora o samem obstoju in obsegu darila, temveč tudi v primeru spora o njegovi vrednosti.
Vlaganje očitno neutemeljenih zemljiškoknjižnih predlogov, katerih posledica so vknjižene plombe, predstavlja nedopustno škodljivo dejstvo in je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060084
URS člen 155, 155/2. SZ-1 člen 32, 32/2, 182, 182/4. SPZ člen 116, 270. ZPP člen 274.
etažna lastnina – pogodba o medsebojnih razmerjih – sprememba stanovanjskega zakona – uporaba zakona – prava in neprava retroaktivnost – pravni interes – predhodni preizkus tožbe – procesna predpostavka – zavrženje tožbe – zavrnitev tožbenega zahtevka
V primeru uveljavitve SZ-1A gre le za nepravo povratno veljavo, saj pravno razmerje (sklenitev pogodbe) med etažnimi lastniki še ni nastalo. Ker ni najti razumnega razloga, v čem bi bili predlagatelji lahko prizadeti, če je postalo dovolj, da soglasje volj podajo etažni lastniki, ki imajo ¾ solastniških deležev in s tem dosežejo veljavno sklenitev pogodbe, saj je vendarle to tisto, kar želijo doseči v tem postopku. Uporaba SZ-1A je tako dopustna, z njegovo uveljavitvijo pa so etažni lastniki, ki imajo več kot ¾ solastniških deležev, dobili možnost svoje razmerje urediti (ali pa so ga že uredili) brez intervencije sodišča, s tem pa izgubili pravni interes za sodno varstvo.
dokazni postopek – pomanjkljiva dokazna ocena – zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je v postopku izvedlo številne dokaze, v obrazložitvi sodbe pa se je opredelilo oziroma povzelo le mnenje izvedenca grafologa in v posledici tega zahtevku tožeče stranke ugodilo. Toženec je že na zadnji glavni obravnavi po zaslišanju izvedenca B., da sodišče določi drugega izvedenca grafološke stroke. Za ta svoj predlog je navedel tudi razloge. Sodišče pa ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo, zakaj je predlog za določitev novega izvedena grafologa zavrnilo.