višina preživnine – materialne in pridobitne zmožnosti – otrokove potrebe – stroški postopka v družinskih sporih
Pravna narava zakonskih sporov ter sporov iz razmerij med starši in otroci onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, pri katerih velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev kriterij uspeha. V predmetni zadevi je obravnavana sama razveza zakonske zveze, predvsem pa vprašanja glede preživljanja skupnega otroka, kar je v interesu vseh vpletenih v ta sodni spor. Ravno iz tega razloga je zakonodajalec določil, da odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023239
ZKP člen 169, 169/7. KZ člen 234a, 234.a/1, 33. ZOPOKD člen 25, 25/7, 4, 4/3, 5, 6.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje – pravna oseba v stečaju - akcesorna pridružitvena odgovornost - ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe - razpolaganje s protipravno premoženjsko koristjo
Kazensko odgovorna je lahko tudi pravna oseba, ki je v stečaju.
Ravnanje komercialista pravne osebe ni mogoče razlagati kot ravnanja vodstvenega ali nadzornega organa.
Bistvo akcesorne, pridružitvene odgovornosti pravne osebe je v tem, da se njenemu nosilcu očita storitev kaznivega dejanja samo v tistem obsegu, ki ga je uresničil storilec, saj zakon izhaja iz predvidene vzročne povezanosti med prispevkom h kaznivemu dejanju in samim kaznivim dejanjem.
Po 1. odst. 20. čl. ZNKD mora med drugim družbenopolitična skupnost, katere organ s svojim aktom razglasi spomenik ali znamenitost, zagotoviti sredstva za enkratno nadomestilo občanu, če se mu zaradi omejitev ali prepovedi bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka. Odločilno je torej, da gre za enakratno nadomestilo. Določbe o odškodnini po takrat veljavnem ZOR ne pridejo v poštev, ker ni mogoče govoriti o protipravnem ravnanju v zvezi z razglasitvijo za kulturni ali zgodovinski spomenik ali naravno znamenitost
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - ustavitev izvršilnega postopka - zaznamba izvršbe
Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in s to zaznambo povezanih vpisih se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa, kar je bilo v obravnavani zadevi v času, ko so bile nepremičnine z darilno pogodbo že odsvojene novima pridobiteljema. Ker torej zaznamba izvršbe ni bila mogoča, saj dolžnika nista bila več lastnika nepremičnin, je izvršilno sodišče pravilno ustavilo izvršilni postopek.
spor majhne vrednosti – pritožba zoper sklep o pristojnosti – pritožba zoper končni sklep
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Izpodbijani sklep ni takšen. Tožena stranka bo lahko sklep o svojem ugovoru, da odločitev o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, izpodbijala šele v pritožbi zoper končno odločbo.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 66, 66/1, 69, 69/3, 69/4.
plača - dodatek k plači - dežurstvo - obvezna prisotnost - nočno delo - nedeljsko delo
Osnovna plača zdravnika je osnova za izračun dodatkov za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih le v primeru, ko je zdravnik opravljal delo v teh posebnih pogojih. Kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti, ob praznikih, nedeljah in ponoči, pa je osnova za izračun teh dodatkov (v odstotku) uran vrednost plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
dokazni standard – verjetnost dejstev za izdajo procesnega sklepa – sklep o prekinitvi postopka
Dopustno je, da so dejstva, na katerih temelji sklep procesne narave, ugotovljena z nižjo stopnjo verjetnosti, kot je potrebna za ugotovitev dejstev, na katerih temelji meritorna odločba.
pretrganje zastaranja - judikatna terjatev - zastaranje terjatve - ugovor po izteku roka - vložitev predloga za izvršbo
Do zastaranja t.i. judikatnih terjatev pride le v primeru, če upnik pridobi pravnomočen izvršilni naslov, nato pa v 10 letih po njegovi pravnomočnosti ne predlaga izvršbe. Vložitev tožbe, smiselno pa tudi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pretrga zastaranje, kar pomeni, da zastaranje med trajanjem postopka za uveljavitev ali izterjavo terjatve, ne teče.
Če navedbe v tožbi nasprotujejo predlaganemu dokazu, ko je listina glede obstoja obveznosti netočno povzeta, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
V postopku za plačilo pogodbene kazni mora tožeča stranka dokazati kršitev pogodbene obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja, tožena stranka pa mora za razbremenitev dokazati ekskulpacijske razloge po 240. členu OZ.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060084
URS člen 155, 155/2. SZ-1 člen 32, 32/2, 182, 182/4. SPZ člen 116, 270. ZPP člen 274.
etažna lastnina – pogodba o medsebojnih razmerjih – sprememba stanovanjskega zakona – uporaba zakona – prava in neprava retroaktivnost – pravni interes – predhodni preizkus tožbe – procesna predpostavka – zavrženje tožbe – zavrnitev tožbenega zahtevka
V primeru uveljavitve SZ-1A gre le za nepravo povratno veljavo, saj pravno razmerje (sklenitev pogodbe) med etažnimi lastniki še ni nastalo. Ker ni najti razumnega razloga, v čem bi bili predlagatelji lahko prizadeti, če je postalo dovolj, da soglasje volj podajo etažni lastniki, ki imajo ¾ solastniških deležev in s tem dosežejo veljavno sklenitev pogodbe, saj je vendarle to tisto, kar želijo doseči v tem postopku. Uporaba SZ-1A je tako dopustna, z njegovo uveljavitvijo pa so etažni lastniki, ki imajo več kot ¾ solastniških deležev, dobili možnost svoje razmerje urediti (ali pa so ga že uredili) brez intervencije sodišča, s tem pa izgubili pravni interes za sodno varstvo.
kupoprodajna pogodba – plačilo na obroke – način plačila – trajnik preko banke
Tožena stranka, ki je vedela za višino in zapadlost svojih obveznosti, je bila dolžna spremljati, ali je trajni nalog, ki ga je dala banki, bil realiziran ali ne. V kolikor pa ji je zaradi nepravilnega poslovanja banke nastala škoda, bo to škodo morala uveljavljati neposredno pri banki.
SPZ člen 11, 11/1, 65, 65/2, 105, 105/1, 105/3, 105/4, 105/5, 266, 266/1, 276. ZTLR člen 13, 13/2, 18.
nepremičnina v etažni lastnini - prepoved zahtevka za delitev solastnine na skupnih delih - skupni deli nepremičnine v etažni lastnini - posamezni del zgradbe
Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu nepremičnine, zato lahko vsak etažni lastnik solastninsko pravico na skupnem delu zgradbe, kar vključuje tudi dvorišče, prenese le skupaj s posameznim delom zgradbe, ki ga ima v izključni lasti.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVZD člen 5, 27, 27/1.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na višini – nepremoženjska škoda
Za obstoj odgovornosti tožene stranke zadošča že ugotovitev, da je škoda posledica nevarne dejavnosti (delo na aluminijasti lestvi, ki je bila mokra in drseča in postavljena v jašku globokem 1,80 cm, tožnik pa tudi ni prispeval k nastanku poškodbe, saj se je moral gibati po lestvi, pri čemer je nosil potrebna zaščitna sredstva in sicer škornje in rokavice). Za to škodo kot nosilec te dejavnosti odgovarja tožena stranka, četudi bi sodišče na podlagi izsledkov izvedenca ugotovilo, da je tožena stranka ravnala v skladu s predpisi.
dokazni postopek – pomanjkljiva dokazna ocena – zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je v postopku izvedlo številne dokaze, v obrazložitvi sodbe pa se je opredelilo oziroma povzelo le mnenje izvedenca grafologa in v posledici tega zahtevku tožeče stranke ugodilo. Toženec je že na zadnji glavni obravnavi po zaslišanju izvedenca B., da sodišče določi drugega izvedenca grafološke stroke. Za ta svoj predlog je navedel tudi razloge. Sodišče pa ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo, zakaj je predlog za določitev novega izvedena grafologa zavrnilo.
zamudna sodba - izostanek z naroka - sodba zaradi izostanka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protiustavnost
Ker je 2. odstavek 282. člena ZPP, uveljavljen z novelo ZPP-D, protiustaven, je sodba zaradi izostanka obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.
finančni leasing – končni kupec pri finančnem leasingu
Za finančni leasing gre, ko se nakup določene stvari v razmerju do končnega kupca pravnoformalno sprovede tako, da prodajalec stvar proda leasingodajalcu, ta pa jo proda naprej leasingojemalcu tako, da jo leasingojemalec od leasingodajalca vzame v najem za določen čas, pri čemer s plačilom zadnjega obroka najemnine leasingojemalec postane tudi lastnik te stvari.
po končani glavni obravnavi vpogledana listina – vpogled listin
Sodišče prve stopnje s tem, ko je strankama odgovor ZPIZ vročilo šele s sodbo, ni bistveno kršilo določb postopka, ker to ni imelo, niti ni moglo imeti vpliva na pravilnost ali zakonitost sodbe. Če tudi bi stranki glede odgovora ZPIZ podali svoji stališči, te navedbe ne bi bile upoštevne pri odločanju o tožbenem zahtevku. Glavna obravnava je namreč bila končana in po končani glavni obravnavi stranke ne morejo več dajati upoštevnih navedb v postopku pred sodiščem prve stopnje. Imata pa stranki možnost oporekati temu po glavni obravnavi vpogledanemu dokazu v pritožbi zoper sodbo.
Za prisojo posebne odškodnine za relativno kratkotrajne duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki tudi ni bilo izjemno hudo in vseobsegajoče, pa ni bilo podlage, denarna odškodnina se namreč za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti prisodi le, če je zmanjšanje močnejše intenzitete in dalj traja, ali če to upravičujejo posebne okoliščine.
V ZPP res nepredvideni izraz “precizacija“ tožbenega zahtevka označuje hkratno povečanje tožbenega zahtevka in delni umik tožbe. Toženec povečanju tožbenega zahtevka in delnemu umiku tožbe ni nasprotoval, na zadnjem naroku glavne obravnave pa je bilo jasno, kakšen je tožbeni zahtevek, ki ga sodišče obravnava. To, da je sodišče, namesto da bi dovolilo delno razširitev tožbe in ugotovilo delni umik, “vzelo na znanje precizacijo zahtevka“, zato ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.