ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - odpoved zastaranju – pripoznava zastaranega dolga
Ker se je tožeča stranka sklicevala v trditvenih navedbah izključno na učinek pretrganja zastaranja, ob tako pomanjkljivih trditvah izstavljenim izpiskom odprtih postavk, s katerimi sta računovodski službi pravdnih strank usklajevali knjigovodsko stanje, ni mogoče pripisati učinka odpovedi zastaranja s strani tožene stranke.
Da bi tožeča stranka uspešno ovrgla ugovor zastaranja, bi morala zatrjevati in dokazati, da je bilo zastaranje posameznih terjatev pretrgano še pred iztekom zastaralnega roka tako, da do vložitve predloga za izvršbo, katerega je šteti kot tožbo, še ni iztekel zastaralni rok. Že zastarano terjatev pa bi tožeča stranka lahko uspešno sodno uveljavljala le, v kolikor bi ponudila trditve in dokaze, da se je tožena stranka odpovedala zastaranju v smislu 365. in 366. čl. ZOR. Za tovrstno pripoznavo zastaranega dolga pa je predpisana strožja oblika kot za pretrganje zastaranja po 387. čl. ZOR. Poleg pisne oblike tovrstne izjave je predpostavka tudi, da je izjavo podala oseba, ki ima zato izrecno pooblastilo, saj gre za odpoved materialnega upravičenja tožene stranke
Vlaganje očitno neutemeljenih zemljiškoknjižnih predlogov, katerih posledica so vknjižene plombe, predstavlja nedopustno škodljivo dejstvo in je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost.
vračunanje daril v dedni delež – spor o vrednosti darila – prekinitev postopka
Prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo je potrebna ne le v primeru spora o samem obstoju in obsegu darila, temveč tudi v primeru spora o njegovi vrednosti.
ZDR člen 57, 184, 184/1. OZ člen 131. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Drugotožena stranka – delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku – bi morala tožniku zagotoviti varnost in zdravje pri delu. Podana je njena odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delodajalcu, kateremu je bil odstopljen, ker mu predhodno ni zagotovila preventivnega zdravstvenega pregleda, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov dela in ker tožniku ni omogočila oprave izpita iz varstva pri delu.
finančni leasing – končni kupec pri finančnem leasingu
Za finančni leasing gre, ko se nakup določene stvari v razmerju do končnega kupca pravnoformalno sprovede tako, da prodajalec stvar proda leasingodajalcu, ta pa jo proda naprej leasingojemalcu tako, da jo leasingojemalec od leasingodajalca vzame v najem za določen čas, pri čemer s plačilom zadnjega obroka najemnine leasingojemalec postane tudi lastnik te stvari.
V postopku za plačilo pogodbene kazni mora tožeča stranka dokazati kršitev pogodbene obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja, tožena stranka pa mora za razbremenitev dokazati ekskulpacijske razloge po 240. členu OZ.
pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom (pogodbo) se po 1. odst. 49. člena SPZ zahteva vpis v zemljiško knjigo. Zanj pa morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s SPZ ter zemljiškoknjižnimi predpisi. V obravnavanem primeru sodeč po podatkih zemljiške knjige ta ni bil opravljen. Zato se premoženje še vedno šteje za zapustnikovo.
zemljiškoknjižno dovolilo – vknjižba lastninske pravice – veriga pogodb – overjen podpis osebe, katere pravice se prenaša
Prvostopno sodišče se na podlagi predloženih listin ne more sklicevati na to, da predlagatelj ni vložil vseh potrebnih listin oziroma, da ni predložil izvirnika soinvestitorske pogodbe s prilogo, na kateri bi bil overjen podpis osebe, katere pravice se prenaša. Na soinvestitorski pogodbi in dodatku k njej ni zemljiškoknjižnega dovolila, ki bi bilo podlaga za vknjižbo. Predlagatelj je sodišču predložil verigo pogodb ter zemljiškoknjižna dovolila z overjenimi podpisi oseb, katerih pravice se prenašajo.
dokazni postopek – pomanjkljiva dokazna ocena – zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je v postopku izvedlo številne dokaze, v obrazložitvi sodbe pa se je opredelilo oziroma povzelo le mnenje izvedenca grafologa in v posledici tega zahtevku tožeče stranke ugodilo. Toženec je že na zadnji glavni obravnavi po zaslišanju izvedenca B., da sodišče določi drugega izvedenca grafološke stroke. Za ta svoj predlog je navedel tudi razloge. Sodišče pa ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo, zakaj je predlog za določitev novega izvedena grafologa zavrnilo.
zamudna sodba - izostanek z naroka - sodba zaradi izostanka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protiustavnost
Ker je 2. odstavek 282. člena ZPP, uveljavljen z novelo ZPP-D, protiustaven, je sodba zaradi izostanka obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.
ZIZ člen 1, 1/2. ZOSRL člen 201. PZ člen 849, 860, 861, 864.
izvršba na letalu - subsidiarna uporaba pz in ziz - prodaja zrakoplovov - izvršba na nepremičnine
Pri izvršbi na letalu je potrebno primarno uporabiti določbe ZOSRL, subsidiarno pa določbe Pomorskega zakonika o izvršbi na ladjah ter določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju.
ZD člen 103, 104. OZ člen 82, 86, 557. ZDEN člen 78.
opredelitev premičnin v pogodbi o dosmrtnem preživljanju – obstoj premoženja v času sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju je možen le prenos vsega ali dela premoženja, ki preživljancu pripada ob sklenitvi pogodbe, s tem, da je ta prenos odložen do njegove smrti.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju lahko obsega tudi premičnine preživljanca, ki niso namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, vendar pa morajo biti v pogodbi navedene. Navedba teh premičnin pomeni, da morajo biti navedene določno oziroma vsaj tako, da je s podatki, ki jih pogodba vsebuje, mogoče določiti stvar ali premoženjsko pravico, ki je predmet pogodbe.
Če navedbe v tožbi nasprotujejo predlaganemu dokazu, ko je listina glede obstoja obveznosti netočno povzeta, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
založitev predujma za izvedenca - podaljšanje roka za položitev predujma – sodni rok - ustavitev postopka - umik predloga
Ker predlagatelj predujma za izvedenca v danem roku ni plačal, niti ni podal predloga za podaljšanje sodnega roka za položitev predujma, je sodišče utemeljeno štelo, da je predlagatelj predlog umaknil in ustavilo postopek.
Velja, da lahko imetnik v primeru, če je nekdo uporabil tujo stvar v svojo korist, od njega zahteva, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Plačilo uporabnine torej predstavlja nadomestilo za korist, ki jo je imela tožena stranka od uporabe tujih poslovnih prostorov.
Ob uporabi tuje nepremičnine ima okoriščeni korist v obsegu, kot bi znašala najemnina za te prostore. V konkretnem primeru je imela tožena stranka pred majem 2007 sama v najemu sporne prostore. Sicer pa tožena stranka, ki na tožbo ni odgovorila, tudi višine tožbenega zahtevka ni prerekala. Zato tožeča stranka tudi ni bila dolžna podati podrobnejše obrazložitve glede „primernosti vtoževane uporabnine“, niti ni bilo dolžno, brez ugovora tožene stranke, sodišče samo preverjati višino vtoževanega zneska.
Kazenska ovadba pomeni obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ovadba ni dokazno sredstvo, ker z njo ni mogoče dokazovati dejstev, ki so v njej navedena. Ovadbe sicer pogosto vsebujejo pomembne podatke in navedbo pomembnih dejstev, vendar je ta dejstva treba šele dokazovati. Ovadba praviloma ni vir za ugotavljanje pravno pomembnih dejstev kot so to npr. obdolženčev zagovor, izpovedbe prič, izvedencev, listine in drugi dokazi. S kazensko ovadbo se predvsem dokazuje dejstvo, da je bilo konkretno kaznivo dejanje ovadeno. Bistvena razlika med kazensko ovadbo in obvestilom na podlagi II. odst. 148. člena ZKP je tudi v tem, da je kazenska ovadba podana povsem prostovoljno in samoiniciativno. Zato kazenske ovadbe, čeprav jo je podala priviligirana priča, ki se je pozneje odrekla pričanju, ni mogoče šteti za nedovoljen dokaz in jo uvrstiti med dokazne prepovedi po 8. točki I. odst. 371. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061864
ZOR člen 125, 127, 211, 607, 607/3, 648. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 427, 440, 442, 442/6.
sposobnost biti stranka – pravna oseba – nadaljevanje postopka z družbeniki izbrisane družbe – podjemna pogodba - fiksni roki
V času vložitve tožbe je bila prvotožena stranka redno vpisana v sodni register. Drugače pa je bilo v času izdaje izpodbijane sodbe. Izpodbijana sodba je bila izdana zoper osebo, ki je bila v času izdaje sodbe neobstoječa in tako ni imela sposobnosti biti stranka. Taka sodba ima le zunanji videz sodbe.
Vzrok za zamudo pri opravi del drugotožene stranke izvira torej iz sfere tožeče stranke, saj je do časovnega zamika pri izvedbi del toženih strank prišlo zaradi naknadnih sprememb projektne naloge, ki jih je zahtevala tožeča stranka. Na podlagi navedenega velja, da drugotožena stranka za nastalo zamudo ne odgovarja.
Da bi lahko dogovorjeni rok šteli za bistveno sestavino pogodbe, bi bilo potrebno zatrjevati in dokazati, da je bil čas izpolnitve v pogodbi natančno določen, ob tem pa tudi izražena volja, da gre za bistven element obveznosti. Takšna volja pa je lahko izražena na različne načine. V praksi, predvsem med gospodarskimi subjekti, so se uveljavili nekateri posebni izrazi, ki omogočajo sklepanje, da ima čas poseben pomen. Takšen izraz je uporaba besedice „točno“ ali „fiksno“ ob času izpolnitve ali uporaba besednih zvez, kot so: „najkasneje do določenega datuma“ ali „do določenega datuma, kasnejša izpolnitev ne pride v poštev“.
aktivna legitimacija - pritožbena novota - presoja krivde za navajanje novih dejstev - materialno procesno vodstvo - preklic priznanja dejstev
Ocena, ali gre v primeru v pritožbi navedenih novih dejstev za takšna nova dejstva, "ki jih stranka brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla navesti", je izključno naloga sodišča in ne strank. Nobena od pravnih strank ni dolžna sama presojati utemeljenosti navajanja novot nasprotne stranke in ocenjevati njene "krivde".
Preklic priznanja dejstev ne učinkuje sam po sebi, pač pa se mora do preklica najprej opredeliti sodišče. Nasprotni stranki se zato na preklic priznanja ni treba odzvati, dokler je sodišče ne obvesti o svojem stališču, ali šteje to dejstvo za priznano ali za izpodbijano.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007088
URS člen 33. ZIZ člen 65, 65/3, 64, 65, 66. SPZ člen 37, 92. OZ člen 164, 164/1, 164/2. ZPP člen 181, 181/2, 181/3.
tožba na nedopustnost izvršbe – lastninska pravica – naturalna odškodnina – vmesni ugotovitveni zahtevek v razmerju do dajatvenega zahtevka
Vložitev predloga za izvršbo ne predstavlja nedopustnega ravnanja, prav tako pa ne predstavlja nedopustnega ravnanja vztrajanje pri izvršbi.
Z dajatveno tožbo zahteva tožnik od sodišča, naj toženca obsodi, da v korist tožnika nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Vsebina tožbenega zahtevka pri dajatveni tožbi je torej obligacija, za katero tožnik zatrjuje, da jo je toženec v njegovo korist dolžan izpolniti.
Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožeča stranka lastnica navedenega vozila, je v razmerju do dajatvenih tožbenih zahtevkov prejudicialnega značaja. Gre torej za vmesni ugotovitveni zahtevek po 3. odstavku 181. člena ZPP.
Lastninska pravica res daje pravico lastniku, da ima stvar v posesti, jo uporablja in uživa, vendar pa lahko zakon določi omejitev uporabe, uživanja in razpolaganja. Tako je prav v določbah ZIZ (pri izvršbi na premičnine zaradi izterjave denarne terjatve) podlaga za omejitev lastninskopravnih upravičenj.