V postopku za plačilo pogodbene kazni mora tožeča stranka dokazati kršitev pogodbene obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja, tožena stranka pa mora za razbremenitev dokazati ekskulpacijske razloge po 240. členu OZ.
zamudna sodba - izostanek z naroka - sodba zaradi izostanka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protiustavnost
Ker je 2. odstavek 282. člena ZPP, uveljavljen z novelo ZPP-D, protiustaven, je sodba zaradi izostanka obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.
ZIZ člen 1, 1/2. ZOSRL člen 201. PZ člen 849, 860, 861, 864.
izvršba na letalu - subsidiarna uporaba pz in ziz - prodaja zrakoplovov - izvršba na nepremičnine
Pri izvršbi na letalu je potrebno primarno uporabiti določbe ZOSRL, subsidiarno pa določbe Pomorskega zakonika o izvršbi na ladjah ter določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju.
dokazni postopek – pomanjkljiva dokazna ocena – zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je v postopku izvedlo številne dokaze, v obrazložitvi sodbe pa se je opredelilo oziroma povzelo le mnenje izvedenca grafologa in v posledici tega zahtevku tožeče stranke ugodilo. Toženec je že na zadnji glavni obravnavi po zaslišanju izvedenca B., da sodišče določi drugega izvedenca grafološke stroke. Za ta svoj predlog je navedel tudi razloge. Sodišče pa ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo, zakaj je predlog za določitev novega izvedena grafologa zavrnilo.
kršitev avtorskih pravic – odškodnina zaradi kršitve avtorskih pravic – civilna kazen – prepoved uporabe fotografije – objava sodbe – avtorsko delo – založniška pogodba – pogodba o naročilu avtorskega dela – pravica reprodukcije in distribuiranja
Za odločanje o zahtevanem avtorskopravnem varstvu funkcija odgovornega urednika ni odločilno dejstvo. Prvo sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je tretji toženec v poslovnem odnosu s tožnikom deloval kot direktor druge tožene stranke in ne kot fizična oseba. Zato je pravilno ugotovilo, da sam ni bil kršilec tožnikovih avtorskih pravic, pač pa je bila to le druga tožena stranka, za katero je deloval kot odgovorna oseba.
Za obračunavanje primerne vrednosti uporabe fotografije, za katero se zavzema tožeča stranka (honorar za posamezno obliko avtorskega dela pomnoženo s številom kršitev) ni osnove v ceniku DPFS. Zato obsega oglaševanja po državah prvo sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, tudi če bi bil cenik edino upoštevna okoliščina, pa po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča ni.
Ob pravnomočni zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks tožeča stranka za pritožbo proti sklepu, s katerim je ugodenemu njenemu podrejenemu predlogu (za odložitev plačila sodnih taks) nima pravnega interesa, saj s pritožbo ne more doseči (še) boljše odločitve.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVZD člen 5, 27, 27/1.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na višini – nepremoženjska škoda
Za obstoj odgovornosti tožene stranke zadošča že ugotovitev, da je škoda posledica nevarne dejavnosti (delo na aluminijasti lestvi, ki je bila mokra in drseča in postavljena v jašku globokem 1,80 cm, tožnik pa tudi ni prispeval k nastanku poškodbe, saj se je moral gibati po lestvi, pri čemer je nosil potrebna zaščitna sredstva in sicer škornje in rokavice). Za to škodo kot nosilec te dejavnosti odgovarja tožena stranka, četudi bi sodišče na podlagi izsledkov izvedenca ugotovilo, da je tožena stranka ravnala v skladu s predpisi.
ZDR člen 57, 184, 184/1. OZ člen 131. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Drugotožena stranka – delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku – bi morala tožniku zagotoviti varnost in zdravje pri delu. Podana je njena odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delodajalcu, kateremu je bil odstopljen, ker mu predhodno ni zagotovila preventivnega zdravstvenega pregleda, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov dela in ker tožniku ni omogočila oprave izpita iz varstva pri delu.
Pravdna stranka, ki želi uveljaviti pravico, izvirajočo iz pogodbe, mora dokazati pravno nasledstvo pogodbene stranke. Tega pa ne dokazujejo enaka dejavnost, isti sedež, pravica sodelovanja v organih upravljanja pogodbenice in podobne okoliščine. Pravno nasledstvo pravnih oseb se presoja po splošnih predpisih statutarnega prava za posamezno vrsto pravnih oseb, zato bi morala tožeča stranka pravno nasledstvo izkazati z vpisi v sodni register.
vračunanje daril v dedni delež – spor o vrednosti darila – prekinitev postopka
Prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo je potrebna ne le v primeru spora o samem obstoju in obsegu darila, temveč tudi v primeru spora o njegovi vrednosti.
Vlaganje očitno neutemeljenih zemljiškoknjižnih predlogov, katerih posledica so vknjižene plombe, predstavlja nedopustno škodljivo dejstvo in je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060084
URS člen 155, 155/2. SZ-1 člen 32, 32/2, 182, 182/4. SPZ člen 116, 270. ZPP člen 274.
etažna lastnina – pogodba o medsebojnih razmerjih – sprememba stanovanjskega zakona – uporaba zakona – prava in neprava retroaktivnost – pravni interes – predhodni preizkus tožbe – procesna predpostavka – zavrženje tožbe – zavrnitev tožbenega zahtevka
V primeru uveljavitve SZ-1A gre le za nepravo povratno veljavo, saj pravno razmerje (sklenitev pogodbe) med etažnimi lastniki še ni nastalo. Ker ni najti razumnega razloga, v čem bi bili predlagatelji lahko prizadeti, če je postalo dovolj, da soglasje volj podajo etažni lastniki, ki imajo ¾ solastniških deležev in s tem dosežejo veljavno sklenitev pogodbe, saj je vendarle to tisto, kar želijo doseči v tem postopku. Uporaba SZ-1A je tako dopustna, z njegovo uveljavitvijo pa so etažni lastniki, ki imajo več kot ¾ solastniških deležev, dobili možnost svoje razmerje urediti (ali pa so ga že uredili) brez intervencije sodišča, s tem pa izgubili pravni interes za sodno varstvo.
po končani glavni obravnavi vpogledana listina – vpogled listin
Sodišče prve stopnje s tem, ko je strankama odgovor ZPIZ vročilo šele s sodbo, ni bistveno kršilo določb postopka, ker to ni imelo, niti ni moglo imeti vpliva na pravilnost ali zakonitost sodbe. Če tudi bi stranki glede odgovora ZPIZ podali svoji stališči, te navedbe ne bi bile upoštevne pri odločanju o tožbenem zahtevku. Glavna obravnava je namreč bila končana in po končani glavni obravnavi stranke ne morejo več dajati upoštevnih navedb v postopku pred sodiščem prve stopnje. Imata pa stranki možnost oporekati temu po glavni obravnavi vpogledanemu dokazu v pritožbi zoper sodbo.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1. KZ člen 133, 133/1.
opis kaznivega dejanja – abstraktni dejanski stan - kršitev kazenskega zakona
Ko opis kaznivega dejanja vsebuje tudi po zakonu neobvezen abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in pri tem ni potrebno, da se določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu.
Tožba na nedopustnost izvršbe zagotavlja vložniku ugovora zgolj varovanje njegovega upravičenja na predmetu izvršbe. Potem, ko je bil predmet izvršbe v toku izvršilnega postopka že prodan, tretja oseba ne more več doseči takšnega varstva, saj so tudi morebitna upravičenja tretjega na tem predmetu izvršbe ugasnila.
Tožba na nedopustnost izvršbe predstavlja posebno obliko ugotovitvene tožbe, za katero ima izrecno podlago v zakonu, ki pa je lahko vložena samo za zavarovanje pravice tretjega na predmetu izvršbe. Takšnega zahtevka pa ni mogoče utemeljevati na morebitnih drugih upravičenjih tretjega potem, ko bi mu upravičenje do predmeta izvršbe prenehalo.
aktivna legitimacija - pritožbena novota - presoja krivde za navajanje novih dejstev - materialno procesno vodstvo - preklic priznanja dejstev
Ocena, ali gre v primeru v pritožbi navedenih novih dejstev za takšna nova dejstva, "ki jih stranka brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla navesti", je izključno naloga sodišča in ne strank. Nobena od pravnih strank ni dolžna sama presojati utemeljenosti navajanja novot nasprotne stranke in ocenjevati njene "krivde".
Preklic priznanja dejstev ne učinkuje sam po sebi, pač pa se mora do preklica najprej opredeliti sodišče. Nasprotni stranki se zato na preklic priznanja ni treba odzvati, dokler je sodišče ne obvesti o svojem stališču, ali šteje to dejstvo za priznano ali za izpodbijano.
Namen sodne takse je plačilo konkretne storitve. V tem se takse razlikujejo od davkov, za katere je značilno, da njihov vplačnik ne prejme protidajatve, ki bi predstavljala posebno storitev. S sodno takso stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča. Med višino takse in storitvijo, za katero se taksa zaračunava, mora obstajati obstajati neposredna zveza in razumno sorazmerje.
Tožba z vsebinskimi materialnopravnimi pomanjkljivostmi terja, da se sodnik aktivno vključi v spor v smislu sodniške razjasnjevalne dolžnosti oz. materialno procesnega vodstva.
Sodnik mora strankam pomagati ponuditi ustrezno gradivo, sam pa ga ne sme nadomeščati, saj mimo zatrjevanih dejstev ne sme.