Velja, da lahko imetnik v primeru, če je nekdo uporabil tujo stvar v svojo korist, od njega zahteva, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Plačilo uporabnine torej predstavlja nadomestilo za korist, ki jo je imela tožena stranka od uporabe tujih poslovnih prostorov.
Ob uporabi tuje nepremičnine ima okoriščeni korist v obsegu, kot bi znašala najemnina za te prostore. V konkretnem primeru je imela tožena stranka pred majem 2007 sama v najemu sporne prostore. Sicer pa tožena stranka, ki na tožbo ni odgovorila, tudi višine tožbenega zahtevka ni prerekala. Zato tožeča stranka tudi ni bila dolžna podati podrobnejše obrazložitve glede „primernosti vtoževane uporabnine“, niti ni bilo dolžno, brez ugovora tožene stranke, sodišče samo preverjati višino vtoževanega zneska.
Namen sodne takse je plačilo konkretne storitve. V tem se takse razlikujejo od davkov, za katere je značilno, da njihov vplačnik ne prejme protidajatve, ki bi predstavljala posebno storitev. S sodno takso stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča. Med višino takse in storitvijo, za katero se taksa zaračunava, mora obstajati obstajati neposredna zveza in razumno sorazmerje.
izpraznitev stanovanja - najemna pogodba - odpoved najemnega razmerja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Zato niti ne gre za primer, predviden v 110.a členu SZ-1, ko bi prejšnji najemnik bodisi umrl, bodisi stanovanje trajno zapustil iz razlogov, določenih v 110.a členu SZ-1, temveč je najemnica najemno pogodbo odpovedala sama.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – načelo proste presoje dokazov – dokazna vrednost listine – dokazna vrednost priče – substancirani dokazni predlogi – materialno procesno vodstvo
Civilni pravdni postopek ne pozna nobenih dokaznih pravil, zato je dobavo blaga mogoče dokazovati tudi na drug način in ne samo z listinam. V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov, zato listine tudi sicer niso nujne. Listina je sicer res najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo, kar pa ne pomeni, da tožeča stranka spornih dobav blaga ne bi mogla dokazati s predlaganimi pričami.
Stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, mora prej navesti, o čem naj priča. Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem prič, tudi z morebitno navedbo imen prič in njihovih naslovov, ne zadošča.
Očitek pritožnika sodišču prve stopnje, da bi ga moralo pozvati v smislu konkretizacije dokaznega predloga, presega zahtevo o materialnem procesnem vodstvu. Substanciranje dokaznega predloga je namreč del dokaznega bremena stranke.
S takšnim ravnanjem – načrtnim odtujevanjem premoženja dolžnik povzroča svojo neplačevitost in je tako podan tudi pogoj iz drugega odstavka 255. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo listine v spisu, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da so izpolnjeni vsi pogoji za uspešno izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – regulacijska začasna odredba
ZIZ in na njem temelječa sodna praksa priznavata regulacijske odredbe izključno v zavarovanje nedenarnih terjatev. Začasne odredbe v zavarovanje denarnih terjatev pa služijo le zagotovitvi (premoženja) za bodočo izvršbo.
Upnik v zavarovanje svoje denarne terjatve ne more predlagati takšnega sredstva, ki meri na še neobstoječe dolžnikovo premoženje, na način, da naj se dolžniku naloži, da ustrezno poskrbi za njegovo pridobitev. Takšno sredstvo daleč presega namen zavarovanja denarne terjatve in nedopustno omejuje poslovno sposobnost pravnega subjekta.
založitev predujma za izvedenca - podaljšanje roka za položitev predujma – sodni rok - ustavitev postopka - umik predloga
Ker predlagatelj predujma za izvedenca v danem roku ni plačal, niti ni podal predloga za podaljšanje sodnega roka za položitev predujma, je sodišče utemeljeno štelo, da je predlagatelj predlog umaknil in ustavilo postopek.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007583
. ZFPPod člen 19, 20, 22.
odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja podjetja - procesna legitimacija posameznega upnika – plačilo odškodnine v stečajno maso – sklep o dopustitvi spremembe tožbe
Za uveljavljanje zahtevkov po 19. in 20. členu ZFPPod je poleg stečajnega upravitelja procesno legitimiran tudi posamezni upnik, ki pa mora zahtevke uveljavljati le za račun vseh upnikov tako, da se odškodnina plača v stečajno maso stečajnega dolžnika.
Ker je stečajni dolžnik, v korist katerega bi toženi stranki morali izpolniti dajatev v skladu s podrejenim tožbenim zahtevkom, prenehal obstajati, tudi ni bilo več stečajne mase, niti stečajnih upnikov. Slednje pomeni, da tožeča stranka ob vložitvi podrejenega tožbenega zahtevka ni bila (več) stečajni upnik, s tem pa tudi ni bila (več) aktivno legitimirana za uveljavljanje tega zahtevka.
Opustitev sprejetja posebnega sklepa o dopustitvi spremembe tožbe že zaradi tega, ker je sodišče prve stopnje upoštevalo pritožnikovo spremembo tožbe, ne more predstavljati bistvene kršitve določb postopka. Gre namreč za procesno dejanje tožeče stranke, čigar usoda je po tem, ko je to dejanje opravljeno, odvisna (le še) od nasprotne stranke in sodišča.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti
Taksna obveznost tožene stranke za plačilo sodne takse za pritožbo je nastala z dnem, ko je bila pritožba izročena sodišču, ker pa je tožena stranka predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila šele po prejemu naloga za plačilo takse, je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrglo kot prepozen.
Tožba na nedopustnost izvršbe zagotavlja vložniku ugovora zgolj varovanje njegovega upravičenja na predmetu izvršbe. Potem, ko je bil predmet izvršbe v toku izvršilnega postopka že prodan, tretja oseba ne more več doseči takšnega varstva, saj so tudi morebitna upravičenja tretjega na tem predmetu izvršbe ugasnila.
Tožba na nedopustnost izvršbe predstavlja posebno obliko ugotovitvene tožbe, za katero ima izrecno podlago v zakonu, ki pa je lahko vložena samo za zavarovanje pravice tretjega na predmetu izvršbe. Takšnega zahtevka pa ni mogoče utemeljevati na morebitnih drugih upravičenjih tretjega potem, ko bi mu upravičenje do predmeta izvršbe prenehalo.
Zmotno je prepričanje tožeče stranke, da je zgolj s tem, ko ni podpisala primopredajnega zapisnika, dokazno breme v celoti prevalila na toženo stranko. Če je prevzela ključe, bi kot skrben gospodarstvenik morala eventualno s specificiranimi pripombami k primopredajnemu zapisniku opozoriti na napake izpolnitve oziroma zamudo z izpraznitvijo določenih prostorov v nepremičnini. Vendar tega ni storila, zato mora sama nositi posledice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007087
SZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28. ZPP člen 214, 285.
spor majhne vrednosti - upravljanje v večstanovanjskih hišah – pogodba o upravljanju – ključ delitve stroškov - priznana dejstva – opredelitev sodišča do dokazov – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je od 34 lastnikov pogodbo podpisalo le 16, kar ne zadostuje za zaključek, da je bila pogodba 16.5.1996 veljavno sklenjena, še zlasti, ker je predloženi seznam lastnikov delno spremenjen glede na navedeno pogodbo.
Ne obstaja dolžnost sodišča, da izvede in se opredeli do prav vseh dejstev in dokazov v postopku, temveč mora izvesti in se opredeliti le do tistih, ki so po pravni oceni sodišča relevantni. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. V primeru zavrnjenih dokaznih predlogov gre zgolj za vprašanje uporabe sodnikovega pooblastila glede izvedbe dokazov, vprašanje dokazne ocene dotlej izvedenih dokazov in tako v končni posledici za vprašanje dejanskega stanja, ki ga s pritožbo ni dovoljeno izpodbijati.
Glede na izrecen, konkretiziran in obrazložen ugovor tožene stranke ne obstaja dolžnost sodišča, da tožečo stranko še dodatno poziva, da dopolni svoje navedbe ali dokaze glede spornih dejstev. Pri vprašanju meje, do katere seže razjasnjevalna obveznost sodišča iz materialnega procesnega varstva, je treba izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki mora biti nepristransko, iz razpravnega načela in iz temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda - neplačilo sodne takse
Le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zamuda ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila, ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007088
URS člen 33. ZIZ člen 65, 65/3, 64, 65, 66. SPZ člen 37, 92. OZ člen 164, 164/1, 164/2. ZPP člen 181, 181/2, 181/3.
tožba na nedopustnost izvršbe – lastninska pravica – naturalna odškodnina – vmesni ugotovitveni zahtevek v razmerju do dajatvenega zahtevka
Vložitev predloga za izvršbo ne predstavlja nedopustnega ravnanja, prav tako pa ne predstavlja nedopustnega ravnanja vztrajanje pri izvršbi.
Z dajatveno tožbo zahteva tožnik od sodišča, naj toženca obsodi, da v korist tožnika nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Vsebina tožbenega zahtevka pri dajatveni tožbi je torej obligacija, za katero tožnik zatrjuje, da jo je toženec v njegovo korist dolžan izpolniti.
Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožeča stranka lastnica navedenega vozila, je v razmerju do dajatvenih tožbenih zahtevkov prejudicialnega značaja. Gre torej za vmesni ugotovitveni zahtevek po 3. odstavku 181. člena ZPP.
Lastninska pravica res daje pravico lastniku, da ima stvar v posesti, jo uporablja in uživa, vendar pa lahko zakon določi omejitev uporabe, uživanja in razpolaganja. Tako je prav v določbah ZIZ (pri izvršbi na premičnine zaradi izterjave denarne terjatve) podlaga za omejitev lastninskopravnih upravičenj.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1. KZ člen 133, 133/1.
opis kaznivega dejanja – abstraktni dejanski stan - kršitev kazenskega zakona
Ko opis kaznivega dejanja vsebuje tudi po zakonu neobvezen abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in pri tem ni potrebno, da se določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu.
ZZVZZ člen 87, 87/1. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč za varstvo pred utopitvami na kopališčih člen 7, 12/2. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 37.
spor majhne vrednosti – regresni zahtevek – poškodba delavca pri delu – mokra tla - bazeni
V (regresnem) razmerju med ZZZS in delodajalcem je pomembno le, kakšna škoda je nastala in ali jo je pripisati pomanjkanju ustreznih ukrepov varstva pri delu. Ali je k nesreči prispeval tudi sam ponesrečeni delavec, je lahko le predmet morebitnega regresnega zahtevka tožene stranke do svojih delavcev.
ZGD člen 416, 416/3. ZN člen 48. ZOR člen 70, 70/1, 109, 109/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/2.
pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža – notarski zapis – učinki pogodbe, ki ni sklenjena v predpisani obliki – veljavnost pravnega posla – varstvo javnega interesa – sankcija, če pogodba nima predpisane oblike - ničnost
Iz sklepa o spremembi družbenikov in poslovnih deležev, navedenega v notarskem zapisu, je razvidno, da je pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža druge dolžnice na novega družbenika bila sklenjena, vendar ne v obliki notarskega zapisa. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nima pravnega učinka, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek 70. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki je veljal v času sklenitve navedene pogodbe). Najstrožja obličnost v takrat veljavnem tretjem odstavku 416. člena ZGD je bila predpisana za veljavnost samega pravnega posla oziroma pogodbe (forma ad solemnitatem), in sicer zaradi varstva javnega interesa. V skladu z navedenim je kot sankcija zaradi nespoštovanja predpisane obličnosti v danem primeru predvidena ničnost, na kar pa je bilo sodišče prve stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 109. člena ZOR). Ker navedena pogodba ni bi sklenjena v tej obliki, ni mogla ustvariti pravno relevantnih učinkov za pogodbenike in s tem zlasti ne za drugo dolžnico.
ZIZ člen 56, 56/1, 56/2, 57, 58, 61, 61/3. ZPP člen 139, 140, 141, 141/2, 224, 224/1, 224/4.
ugovor po izteku roka - odgovor na ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršilni naslov
V primeru, ko dolžnik vloži ugovor po izteku roka po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, mora sodišče tak ugovor, če je pravočasen, popoln in dovoljen, poslati upniku v odgovor (57. člen ZIZ) in o njem odločiti (58. člen ZIZ), saj sodišče pravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, ne more več razveljaviti v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in skleniti, da bo o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi. Del sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, je namreč po izteku osem dnevnega roka za vložitev ugovora postal izvršilni naslov.