Ker pritožbeno sodišče ob izdaji sodbe ni razpolagalo s podatki o vloženem odgovoru na pritožbo, o teh stroških ob izdaji sodbe ni moglo odločiti in je zato o predlogu tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka odločilo z dopolnilnim sklepom.
upravljanje večstanovanjske hiše – stroški upravljanja – stroški obratovanja in vzdrževanja - verzijski zahtevek
Ker tožeča stranka (upravnik) ni dokazala svojega pravnega nasledstva po družbi Č., d.o.o., ki je bila podpisnik pogodbe o upravljanju stanovanjskih storitev na strani upravnika, je njen zahtevek neutemeljen.
prometna nezgoda - sokrivda oškodovanca - udeležba dveh motornih vozil
Ob ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da zavarovanka tožene stranke ni videla vozila zavarovanca tožeče stranke, je zato utemeljen očitek prvostopenjskega sodišča, da pred spreminjanjem smeri vožnje ni ravnala s potrebno skrbnostjo, na čemer je utemeljena krivda zavarovanke tožene stranke.
sklep o stroških – stroški davka na dodano vrednost
Ker je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožeča stranka priglasila tudi 20 %DDV, je pritožbeno sodišče sklep o stroških spremenilo tako, da je odmerjene stroške zvišalo za 20% DDV.
Niti iz zgoraj citiranih listin niti iz izjave o premoženjskem stanju ni razvidno, da bi 60-letni toženec in njegova enako stara žena imele še druge družinske člane, da pa prejemata on povprečno po 376,16 EUR, ona pa po 438,33 EUR mesečnih prihodkov iz naslova nadomestil osebnega zavarovanja oziroma pokojnine. Zato po oceni pritožbenega sodišča niti ni bistveno, da toženec ni izrecno navedel, da drugih družinskih članov (razen žene) nima.
sprememba tožbe - subjektivna sprememba tožbe - odtujitev stvari med pravdo
Sprememba tožbe, da se namesto prvotnega toženca toži drugega, je mogoča le ob privolitvi tistega, ki naj stopi v pravdo namesto prvotnega toženca. Enako se zahteva za vstop v pravdo privolitev tistega, ki je med postopkom pridobil lastništvo stvari, o kateri teče pravda.
možnost obravnavanja pred sodiščem – zmotna uporaba materialnega prava – verižna kompenzacija – prenehanje terjatve
Drži, da je prvostopno sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo z obrazložitvijo, "da tožena stranka ni dokazala, da bi terjatev tožeče stranke prenehala na podlagi sklenjene verižne kompenzacije med pravdnima strankama in tiskarno A.A. s.p.", prič in strank, ki jih je tožena stranka predlagala v ugovoru, pa ni zaslišalo. Ker tako postopanje pomeni absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj je ta kršitev posledica tudi zmotne uporabe materialnega prava.
spor majhne vrednosti – število vlog - pravica do izjave v postopku
V obravnavani zadevi gre za pravdni postopek, ki se je nadaljeval po ugovoru dolžnika v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine in sta bili vloženi pripravljalni vlogi strank šele prvi vlogi v pravdnem postopku (enakovredni tožbi in odgovoru na tožbo). Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni dalo možnosti tožeči stranki, da se izjavi o prvi pripravljalni vlogi tožene stranke, kršilo določbo 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-3, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 55/1- 11,56, 239. ZPP člen 337, 337/1, 366.
zavarovanje izvršljive terjatve – izvršilni naslov - seznam zaostalih davčnih obveznosti – zastaranje davčne terjatve – razlogi, ki preprečujejo izvršbo – smiselna uporaba določil zakona, ki ureja zavarovanje
Sodišče prve stopnje je bilo pri odločanju o dovolitvi zavarovanja na predlog upnika vezano na Seznam zaostalih davčnih obveznosti, ki je izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena v zvezi z 239. členom ZIZ), zato ni smelo presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega. Obstoj in višina terjatev sta se namreč že ugotavljala pred pristojnim davčnim uradom, nepravilnosti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, in ostale trditve o neutemeljenosti upničine terjatve pa bi zato dolžnik moral uveljavljati v okviru postopka, ki je tekel pred pristojnim davčnim uradom.
Slabe premoženjske razmere in zdravstveno stanje ne predstavljajo ugovornega razloga po določbah 55. člena ZIZ, ki bi preprečeval izvršbo.
Sklicevanje tožnice na ZUP glede presoje pravočasnosti vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks je neutemeljeno. Plačilo sodnih taks v pravdnem postopku ureja ZPP in po njegovem napotilu ZST-1.
krajevna pristojnost – izključna krajevna pristojnost – dogovor o krajevni pristojnosti – uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti v ugovoru zoper sklep o izvršbi
Dogovor o krajevni pristojnosti je dovoljen le, če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakega sodišča.
Če se postopek začne z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine, mora upnik, če želi uveljavljati dogovor o krajevni pristojnosti za primer, če bi dolžnikovemu ugovoru zoper izvršilni sklep sledil pravdni postopek, dogovor uveljavljati že v predlogu za izvršbo.
ZGD člen 416, 416/3. ZN člen 48. ZOR člen 70, 70/1, 109, 109/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/2.
pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža – notarski zapis – učinki pogodbe, ki ni sklenjena v predpisani obliki – veljavnost pravnega posla – varstvo javnega interesa – sankcija, če pogodba nima predpisane oblike - ničnost
Iz sklepa o spremembi družbenikov in poslovnih deležev, navedenega v notarskem zapisu, je razvidno, da je pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža druge dolžnice na novega družbenika bila sklenjena, vendar ne v obliki notarskega zapisa. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nima pravnega učinka, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek 70. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki je veljal v času sklenitve navedene pogodbe). Najstrožja obličnost v takrat veljavnem tretjem odstavku 416. člena ZGD je bila predpisana za veljavnost samega pravnega posla oziroma pogodbe (forma ad solemnitatem), in sicer zaradi varstva javnega interesa. V skladu z navedenim je kot sankcija zaradi nespoštovanja predpisane obličnosti v danem primeru predvidena ničnost, na kar pa je bilo sodišče prve stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 109. člena ZOR). Ker navedena pogodba ni bi sklenjena v tej obliki, ni mogla ustvariti pravno relevantnih učinkov za pogodbenike in s tem zlasti ne za drugo dolžnico.
ZPPSL člen 131, 131/4, 147, 147/5. ZPP člen 205. ZIZ člen 15.
prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - prodaja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku - razbremenitev prodane pravne osebe dotedanjih dolgov - stečajna masa kot pravni naslednik prodane pravne osebe - pogoji za nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka
Dolžnik je bil v stečajnem postopku prodan kot pravna oseba. Skladno s 5. odst. 147. člena ZPPSL za terjatve proti dolžniku, ki so nastale do izročitve pravne osebe kupcu, ne dolžnik ne njegov kupec ne odgovarjata. Prodana pravna oseba namreč zaživi novo poslovno življenje, razbremenjena dotedanjih dolgov in ni pravni naslednik dotedanje pravne osebe na pasivni strani. Njen pravni naslednik je stečajna masa prodane pravne osebe, zoper njo pa je mogoče nadaljevati izvršilni postopek le pod določenimi pogoji. Posebnega izvršilnega postopka zoper dolžnika (prodano pravno osebo) ni dovoljeno voditi, saj se dolgovi, poplačajo iz stečajne mase v stečajnem postopku, na kar utemeljeno opozarja pritožba.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VSL0056292
ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZIOOZP člen 1, 3, 8.
zaplenjeno premoženje - neupravičena zaplemba premoženja - razveljavitev kazni - odškodnina v obveznicah RS - odmena za donos denarne vrednosti zaplenjenega premoženja - izgubljeni dobiček za zaplenjeno premoženje
Kadar je bilo zaplenjeno premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah RS, pripadajo upravičencem obresti od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja do izdaje obveznic. Te obresti predstavljajo odmeno za donos denarne vrednosti zaplenjenega premoženja, ker je upravičenec pravico do vrnitve zaplenjenega premoženja pridobil že s pravnomočnostjo odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja, do odločitve o višini denarne vrednosti zaplenjenega premoženja. Torej gre za neke vrste odškodnino za škodo zaradi neuporabe denarne odškodnine. Upravičenec pa poleg teh obresti nima še dodatne pravice na povračilo imaginarnega izgubljenega dobička, ki bi ga imel, če bi premoženje dejansko dobil vrnjeno v naravi in bi z njim upravljal. Ker premoženje v času razveljavitve kazni zaplembe premoženja ni več obstajalo, tudi ni mogoče govoriti o izgubljenem dobičku z njegovim upravljanjem, razen v obliki obveznic, odškodnino za škodo zaradi neuporabe denarne odškodnine pa je uredil že zakonodajalec v ZIOOZP.
OZ člen 633, 641. ZPP člen 337, 337/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 113.
gradbena pogodba - pregled opravljenega dela - presoja skladnosti izvedenega dela s pogodbo - preizkus kakovosti - naročnikova dolžnost prevzema dela
Smisel primopredaje je v pregledu s strani izvajalca opravljenega dela. Ta pregled ni sam sebi namen, ampak se opravi zato, da se kot (ključno) ugotovi, ali so dela izvedena v skladu s pogodbo in ali kakovost izvedenih del ustreza pogodbeni kakovosti, oziroma, katera dela je izvajalec dolžan na svoj strošek dodelati, popraviti ali znova izvesti in v kakšnem roku mora to storiti (1. in 2. točka 113. uzance Posebnih gradbenih uzanc, PGU).
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 61/4-7, 118, 121, 121/1, 300. ZPP člen 339, 339/2.
razrešitev stečajnega upravitelja - razlogi za razrešitev - upraviteljeva dolžnost izrekanja o prijavljenih terjatvah - profesionalna skrbnost upravitelja - hujša kršitev obveznosti v postopku kot razlog za razrešitev
Glede na ureditev v 118. čl. ZFPPIPP, kjer so navedeni razlogi, zaradi katerih je lahko upravitelj razrešen, in sicer med drugim, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je imenovan, je možna razrešitev upravitelja iz citiranega razloga le, če gre za hujšo obliko kršitve obveznosti.
pasivna legitimacija – lastninjenje nepremičnin – pravica uporabe
V zemljiški knjigi je vknjižena kot lastnica te nepremičnine prva toženka, zato je le-ta tudi pasivno legitimirana v tej zadevi. Kasnejši sprejem ZJS nima nobenega pomena za to zadevo, saj se 5. odstavek 57. člena ZJS ni nanašal na tista nezazidana stavbna zemljišča, na katerih so imele pravico uporabe fizične osebe, poleg tega pa različni subjekti hkrati na isti stvari ne morejo biti imetniki lastninske pravice na podlagi zakonskih določb, potem ko je eden od njih na tej podlagi pridobil lastninsko pravico.