obnova postopka – razveljavitveni postopek – narok
Sodišče prve stopnje predloga za obnovo postopka ni zavrglo kot prepoznega, nepopolnega ali nedopustnega, ampak ga je vročilo nasprotni stranki v odgovor in nato v razveljavitvenem postopku presojalo njegovo utemeljenost. Te presoje pa ni zakonito opravilo brez naroka. Ker strank ni vabilo na narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka.
URS člen 158. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 33. ZZZPB člen 33, 33/6, 45, 45/1, 54. ZPIZ-1 člen 22. OZ člen 190. ZPP člen 226, 226/2. Administrativni sporazum o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 8.
zavarovanje za primer brezposelnosti – denarno nadomestilo – evidenca brezposelnih oseb – dokončna odločba – učinkovanje odločbe
Ker tožnikov vpis v evidenco brezposelnih oseb in priznanje pravice do nadomestila, vključno s kasnejšimi odločbami o priznanju pravice za preostali čas (po mirovanju pravice do denarnega nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo), z izjemo obdobij, ko je tožniku pravica mirovala, pomenita pravno razmerje, urejeno s pravnomočno odločbo, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenem v zakonu, to je z izrednimi pravnimi sredstvi, je toženec z odločbami o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za nazaj, ki niso bile izdane v takšnem postopku, nezakonito posegel v pravnomočno urejeno razmerje oziroma priznano pravico. Takšna odločba lahko učinkuje le za naprej, to je od dneva njene izdaje.
Ker tožnica na pisno izvedensko mnenje sodnega izvedenca ni podala pripomb v zvezi s pravnorelevantnimi dejstvi, poleg tega pa je izvedensko mnenje jasno, popolno in razumljivo in zato njegova dopolnitev tudi ni bila predlagana z namenom, da se razjasnijo in razčistijo odprta vprašanja iz podanega izvedenskega mnenja, očitana bistvena kršitev določb pravnega postopka, ki naj bi bila podana zato, ker sodišče sodnega izvedenca ni zaslišalo, ni podana.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - svoj poklic - javna dela - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost - pogoji za pridobitev pravice - začetek izplačevanja
Delovno zmožnost (in v tem okviru invalidnost) tožnice je treba ugotavljati glede na njen poklic "gostinska tehnica" in ne glede na delo receptorke, ki ga je opravljala v okviru javnih del.
Ravnanja tožene stranke, ki je na delu parcele postavila zaščitno ograjo na podlagi gradbenega dovoljenja, pri čemer tožeča stranka ni zatrjevala, da je ogradila prvelik del parcele ali da ograja sploh ni bila potrebna, ne predstavlja motilnega ravnanja.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – vezanost na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izdani sklep o izvršbi, kar pomeni ne le, da je vpis dolžno opraviti, ne da bi se spuščalo v pravilnost odločitve izvršilnega sodišča, temveč tudi, da mora vpis po vsebini ustrezati sklepu o izvršbi. Sodišče bi
moralo pri vknjižbi hipoteke terjatev navesti tako, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, ki je bil podlaga opravljenemu vpisu.
Če je škoda, ki je upniku nastala, večja od pogodbene kazni, ima upnik sicer pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. Pri tem pa mora za tak zahtevek, če želi z njim uspeti, izkazati vse elemente odškodninske odgovornosti dolžnika.
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti le med strankama, ki sta jo sklenili. To pa še ne pomeni, da pogodbena stranka v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zagrešiti splošnega civilnega delikta, za katerega odgovarja napram tretjim v skladu z načeli splošne odškodninske odgovornosti. Vendar pa je v takšnem primeru treba presojati vprašanje protipravnosti ravnanja pogodbene stranke (tožene stranke), upoštevaje vrednostno merilo, ki je vsebovano v načelu nikomur škodovati.
Kršitve, ki se očitajo toženi stranki, so le stvarne napake s pogodbo prevzetega in opravljenega dela. Škoda, ki jo tožeča stranka zatrjuje in uveljavlja v tej pravdi, pa je po svoji pravni naravi škoda, ki gre naročniku po določbi 3. odst. 639. čl. OZ. Do povrnitve tovrstne škode pa je upravičen le naročnik del oziroma storitev, saj se je te zavezala opraviti tožena stranka le njemu.
uporabnina – neupravičena pridobitev – uporaba brez pravne podlage
Tožbeni zahtevek je utemeljen na določbi 198. člena OZ. Ker je tožena stranka oglasne površine tožeče stranke uporabljala po izteku pogodbenega roka brez pravne podlage, je dolžna tožeči stranki plačati uporabnino.
Posek vinograda načeloma predstavlja posel, ki presega redno upravljanje, kar pomeni, da je zanj potrebno soglasje vseh solastnikov.
Zgolj posek vinograda sam po sebi ne predstavlja obratovanja in vzdrževanja stvari, temveč kvečjemu določitev novega načina rabe zemljišča ali preureditev zemljišča, kar pa že predstavlja posel, ki presega okvir rednega upravljanja
ZDSS-1 člen 7, 7/1, /1-3c, 63, 63/1, 74, 81. ZUP člen 6, 6/1,6/2, 16, 16/2. ZŠtip člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/4, 43. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 10.
Zoisova štipendija – vstopni pogoji
Ker Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij, veljaven za šolsko leto 2008/2009, ni določil meril, na podlagi katerih se med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za dodelitev Zoisove štipendije za to šolsko leto, izberejo prejemniki štipendije in s tem določijo vstopni pogoji, za kar je sicer imel pooblastilo v zakonu, se Zoisova štipendija za navedeno šolsko leto dodeli tistim kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje določene v ZŠTip. Tožnica, ki je v zaključnem razredu osnovne šole dosegla povprečno oceno 4,79, je izpolnila pogoj povprečne ocene 4, 5 iz 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZŠtip.
Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče le na podlagi ustreznega dokaza o smrti stranke. Nadaljnji obstoj procesnega pooblastila kljub smrti pooblastitelja pride v poštev le, če pooblastitelj umre po začetku pravde.
Nekonktretizirane trditve ne zadoščajo za preizkus višine vtoževanega zneska. Tožeča stranka bi morala že v tožbi navesti vso dejansko podlago, ki v celoti utemeljuje uveljavljeni tožbeni zahtevek, torej tudi glede njegove višine.
Pomanjkljive podlage ne more nadomestiti izvajanje dokazov, saj je to namenjeno ugotavljanju, ali so sporna dejstva izkazana.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – neudeležba tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo – razveljavljen zakon - začetek učinkovanja razveljavitve zakona
V primeru, ko ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo, razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče. Ker ustavno sodišče v prej citirani odločbi ni določilo nobenega roka, začne torej razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi.
začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni – poškodba pri delu – mobbing
Ker je pri tožniku podano bolezensko stanje, mobbinga pa ni mogoče šteti za poškodbo pri delu, saj niso izpolnjeni pogoji iz 63. člena ZPIZ-1, je tožbeni zahtevek, da se mu kot vzrok začasne nezmožnosti za delo namesto bolezni prizna poškodba pri delu neutemeljen.
zastaranje terjatve pri gospodarski pogodbi – odgovornost za napake
Okoliščina, da sta bila v konkretnem primeru po pogodbi naročnika O. in V.G., vzbuja dvom v opredelitev glede narave sklenjene pogodbe kot gospodarske pogodbe. Ker se v dosedanjem postopku pravdni stranki v zvezi s to, za presojo ugovora zastaranja odločilno okoliščino, še nista izjavili, bosta imeli takšno možnost v ponovljenem postopku.
Tožena stranka je v ugovoru navedla, da naj bi imelo delo tožeče stranke napake, saj cevi centralne in tople vode niso bile ustrezno zaščitene. Ob takšnem konkretnem ugovoru tožene stranke, ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pridobila uporabno dovoljenje in začela z dejavnostjo v navedenem lokalu, za sklep o tem, da delo tožeče stranke ni imelo napak, ne zadošča.
pogodbena vrednost javnega naročila – v pogodbi dogovorjena cena na enoto – odstop od pogodbene vrednosti javnega naročila – manjši obseg poslov
Podatek o pogodbeni vrednosti javnega naročila je prvenstveno namenjen zagotovitvi spoštovanja upravnopravnih zahtev ZJN-1 (npr. da se nad določeno vrednostjo izvede kompleksnejši postopek javnega naročanja), medtem ko je v obligacijskem razmerju med naročnikom in ponudnikom pomembna cena na enoto, ki je izbrana na razpisu in s pogodbo dogovorjena. Ko je ponudnik izbran in je pogodba z naročnikom sklenjena, je temeljna obveznost naročnika, da ponudniku (izvajalcu), ki storitve pravilno opravi, zagotovi plačilo glede na pogodbeno dogovorjeno ceno na enoto, sama pogodbena vrednost naročila pa nima (več) bistvenega pomena.
Vsakršno odstopanje od pogodbene vrednosti ne more iti v breme naročnika, saj se ta ni zavezal s pogodbo zagotoviti takšnega obsega poslov.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost države – pravica do sojenja – pravna praznina
Skladno z Ustavno odločbo št. U-I-207/08-10 z dne 18. 3. 2010 morajo sodišča do odprave ugotovljene protiustavne pravne praznine pri presoji zahtevkov za izplačilo nepremoženjske škode kot posledico domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred 1.1.2007, glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabljati tudi ustrezne določbe ZVPSBNO.
Z vsebinsko grajo izvedenskega mnenja je mogoče le izjemoma izpodbijati odločitev o nagradi izvedenca. Ta izjema bo podana tedaj, ko zaradi vsebinskih hib izvedensko mnenje ne bo ustrezalo temu pojmu.