Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče le na podlagi ustreznega dokaza o smrti stranke. Nadaljnji obstoj procesnega pooblastila kljub smrti pooblastitelja pride v poštev le, če pooblastitelj umre po začetku pravde.
vročanje – sprememba naslova stranke med postopkom – vročanje s pritrditvijo na sodno desko – subjektivna sprememba tožbe – prenehanje statusa samostojnega podjetnika
Okoliščina, da je tožena stranka tekom postopka prenehala opravljati dejavnost s.p., ne predstavlja subjektivne spremembe tožbe v smislu 1. odstavka 187. člena ZPP.
Stranka, ki spremeni naslov, mora do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo takoj sporočiti sodišču. Posledico pasivnosti stranke določa 2. odstavek 145. člena ZPP, ki sodišču omogoča, da vse nadaljnje vročitve stranki opravlja tako, da se pisanja pritrdijo na sodno desko.
Sklep prvostopnega sodišča, s katerim je pozvalo stečajnega upravitelja k prevzemu pravde, je po vsebini sklep procesnega vodstva, ki zajema odločitev o vprašanju, ki ga mora sodišče rešiti med pripravami za glavno obravnavo. Zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanašajo na vodstvo postopka, pa ni pritožbe (1. in 3. odstavek 270. člena ZPP).
URS člen 158. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 33. ZZZPB člen 33, 33/6, 45, 45/1, 54. ZPIZ-1 člen 22. OZ člen 190. ZPP člen 226, 226/2. Administrativni sporazum o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 8.
zavarovanje za primer brezposelnosti – denarno nadomestilo – evidenca brezposelnih oseb – dokončna odločba – učinkovanje odločbe
Ker tožnikov vpis v evidenco brezposelnih oseb in priznanje pravice do nadomestila, vključno s kasnejšimi odločbami o priznanju pravice za preostali čas (po mirovanju pravice do denarnega nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo), z izjemo obdobij, ko je tožniku pravica mirovala, pomenita pravno razmerje, urejeno s pravnomočno odločbo, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenem v zakonu, to je z izrednimi pravnimi sredstvi, je toženec z odločbami o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za nazaj, ki niso bile izdane v takšnem postopku, nezakonito posegel v pravnomočno urejeno razmerje oziroma priznano pravico. Takšna odločba lahko učinkuje le za naprej, to je od dneva njene izdaje.
Drugotožena stranka ne more biti neupravičeno obogatena na račun tožeče stranke, če je nepremičnine, v katere je tožeča stranka vlagala, kupila od lastnika le-teh, to je prvotožene stranke.
Ker tožnica na pisno izvedensko mnenje sodnega izvedenca ni podala pripomb v zvezi s pravnorelevantnimi dejstvi, poleg tega pa je izvedensko mnenje jasno, popolno in razumljivo in zato njegova dopolnitev tudi ni bila predlagana z namenom, da se razjasnijo in razčistijo odprta vprašanja iz podanega izvedenskega mnenja, očitana bistvena kršitev določb pravnega postopka, ki naj bi bila podana zato, ker sodišče sodnega izvedenca ni zaslišalo, ni podana.
Avtomatska premična vrata niso nevarna stvar, saj ne predstavljajo povečanega rizika za nastanek škode. Za nevarno stvar je značilno, da kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej preprečiti nastanka škodnega dogodka, in da ima škodni dogodek običajno hude škodne posledice. V načelu niso nevarne stvari tiste stvari, ki take šele postanejo z nepravilno uporabo.
Codice Civile člen 2946. Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih člen 8, 19, 20.
zastaranje terjatev iz naslova pogodbenih razmerij - uporaba italijanskega prava - spor o uporabi prava
Ker Codice Civile v nobenem izmed členov, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, niti s kakšno drugo določbo ne določa (krajšega) roka za zastaranje terjatev iz naslova pogodbenih razmerij med gospodarskimi subjekti, je pravilno stališče pritožbe, da po italijanskem pravu v takšnem primeru velja (splošni) 10-letni zastaralni rok.
Tožnica do zakonskih zamudnih obresti po ZPOMZO in ZPOMZO-1 po lastnih trditvah ni upravičena. Sama namreč trdi, da je treba zahtevek presojati po italijanskem pravu, kar pomeni, da ji gredo le obresti v višini in obliki, kot jih predpisuje italijansko pravo, zato je njen zahtevek v tem delu nesklepčen.
Spor v zvezi z uveljavljanjem ničnosti pogodbe o zaposlitvi se uvršča med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, za katere je določeno, da delodajalec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.
V pravdi zaradi motenja posesti tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za ugotovitveni del tožbenega zahtevka. Res je večinska sodna praksa drugačna, saj dopušča tožnikom, da v tovrstnih sporih uveljavljajo tudi ugotovitvene dele tožbenih zahtevkov, vendar pa nikoli kot samostojne zahtevke, temveč zgolj v povezavi z restitucijskimi in prepovednimi zahtevki.
Ob trditvi, da je drugo oviro postavil nekdo od tožencev, drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz tožbenih trditev ne izhaja utemeljenost restitucijskega in prepovednega dela tožbenega zahtevka proti tožencem. Tožba nato sicer ni dosledna, saj tožeča stranka v III. točki tožbe v nadaljevanju svojih trditev tudi navaja, da „so postavili tri pokonci položene vrtne betonske plošče in dva dela cestnega robnika“, pri čemer pa ni pojasnjeno, koga ima tožeča stranka v mislih, ko govori o postavljanju druge ovire. Kljub nesklepčnosti tožbe pa ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne bi mogla odpraviti nesklepčnosti tožbe v tem delu niti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
pasivna legitimacija – lastninjenje nepremičnin – pravica uporabe
V zemljiški knjigi je vknjižena kot lastnica te nepremičnine prva toženka, zato je le-ta tudi pasivno legitimirana v tej zadevi. Kasnejši sprejem ZJS nima nobenega pomena za to zadevo, saj se 5. odstavek 57. člena ZJS ni nanašal na tista nezazidana stavbna zemljišča, na katerih so imele pravico uporabe fizične osebe, poleg tega pa različni subjekti hkrati na isti stvari ne morejo biti imetniki lastninske pravice na podlagi zakonskih določb, potem ko je eden od njih na tej podlagi pridobil lastninsko pravico.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 129, 132, 132/1, 224, 225, 226.
zdravljenje v tujini – nujno zdravljenje – povračilo stroškov
Ker pri internističnih pregledih in kirurškem posegu med zdravljenjem v zdravstvenih ustanovah v državi, ki ni članica Evropske Unije (Srbija) ni šlo za takšno nujno zdravljenje oziroma nujne posege v smislu 103. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (to je za ohranitev življenja in preprečitev poslabšanja zdravstvenega stanja), ki jih tožnik ne bi mogel uveljavljati pri zdravstvenih organizacijah v Sloveniji, oziroma pri tožencu vsaj predhodno vložiti zahteve za napotitev na zdravljenje v tujino, tožnik nima pravice do povračila stroškov zdravljenja v tujini.
namenska raba zemljišča – stavbno zemljišče – kmetijsko zemljišče – pridobitev lastninske pravice – vknjižba lastninske pravice
Glede na določilo 1. odstavka 14. člena ZSKZ je potrebno namensko rabo nepremičnin in s tem posledično izpolnjenost zakonskih pogojev za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice ugotavljati na dan uveljavitve zakona, torej na dan 11. 3. 1993, ko postanejo v skladu z navedenim zakonskim določilom kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi last Republike Slovenije oziroma občin.
invalidska pokojnina - pravnomočnost - razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti
Ker je odločba o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti, vzroku invalidnosti in o pravici do invalidske pokojnine postala pravnomočna, sodišče ni imelo nobene podlage, da bi v postopku, v katerem je presojalo pravilnost in zakonitost (posebne) odločbe o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine, ponovno presojalo vprašanje invalidnosti oziroma vzroka nastanka invalidnosti, kar je neutemeljeno uveljavljal tožnik.
neupravičena obogatitev – volenti non fit iniuria – vrnitev plačanega na podlagi izvršilnega naslova
Izpolnitvi, ki jih je tožena stranka prejela po dveh pravnomočnih pravnih naslovih/temeljih, ne moreta predstavljati obogatitve brez pravnega temelja in sodišče v pravnomočni odločitvi v tem postopku ne more posegati.
Kadar prikrajšanec ve, da za dolg, ki ga izpolnjuje, ni zavezan, izpolnitve ne more zahtevati nazaj. Tožeča stranka je imela kot podlago za svojo izpolnitev/plačilo pravnomočen sklep o potrjeni prisilni poravnavi, zato ni mogoče zaključiti, da je plačala nekaj, česar ni bila dolžna (in je to vedela). Pravnomočna odločba ne pušča dvoma o obstoju dolga.
ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 287, 287/4, 319, 319/3. OZ člen 59, 59/1, 592, 594.
litispendenca - pobotni ugovor - preiskovalno načelo glede procesnih predpostavk - obstoj pravde - združitev pravd v skupno obravnavanje - dogovor o odpustu dolga - odložni pogoj
Litispendenca predstavlja negativno procesno predpostavko tudi za odločanje o pobotnem ugovoru.
Ali bo sodišče dovolilo združitev pravd je vprašanje formalnega procesnega vodstva in ne predstavlja odločilnega dejstva v sporu. Sodišče se odloči za združitev pravd izključno iz razlogov ekonomičnosti postopka.
Glede procesnih predpostavk, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, velja preiskovalno načelo, kar pomeni, da sme sodišče v primeru dvoma v obstoj procesne predpostavke opraviti poizvedbe oz. izvesti dokaze (npr. vpogledati v registre in druge spise), čeprav tega ni predlagala nobena izmed pravdnih strank.
Dogovor o odpustu dolga je bil sklenjen pod odložnim pogojem, kar pomeni, da je bilo učinkovanje takega dogovora odvisno od uresničitve negotovega dejstva, konkretno sklenitve določenega pravnega posla s tertjo osebo.
strokovni pomočnik – pravica do vpogleda v spis na sodišču - vpogled v stečajni spis
Glede stroškovnih pomočnikov ZPP v poglavju, ki govori o pregledovanju in prepisovanju spisov, ne vsebuje nobenih določb (drugače ZUP). Ker pa se določbe ZUP v stečajnem postopku ne uporabljajo, pravilo iz 61. člena ZUP v obravnavanem postopku ne pride v poštev.
Pravica do vpogleda v spis je v pravdnem postopku dana le stranki, oziroma tistim osebam, ki so jo upravičene zastopati pred sodiščem; v stečajnem postopku pa udeležencem stečajnega postopka oziroma njihovim pooblaščencem.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – neudeležba tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo – razveljavljen zakon - začetek učinkovanja razveljavitve zakona
V primeru, ko ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo, razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče. Ker ustavno sodišče v prej citirani odločbi ni določilo nobenega roka, začne torej razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi.
obnova postopka – opravičljiva odsotnost – sporočilo o spremembi naslova
Tožnik je seznanjen z vloženo tožbo, zato mu zakon nalaga določena ravnanja v postopku. Skrbeti mora, da sodišču pravočasno sporoči spremembo naslova in si s tem zagotovi vročitev pisanj. Prav tako je na njegovi strani skrb za kontakt s pooblaščencem ter spremljanje postopka. Ker je seznanjen s tem, da teče pravda, je od njega namreč utemeljeno pričakovati ustrezno skrbnost.
Opravičljiva odsotnost, kot obnovitveni razlog po 3. točki 394. člena ZPP, izključuje vedenje, da poteka postopek pred sodiščem in se ne nanaša zgolj na opravljanje posameznih procesnih dejanj.