ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – neudeležba tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo – razveljavljen zakon - začetek učinkovanja razveljavitve zakona
V primeru, ko ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo, razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče. Ker ustavno sodišče v prej citirani odločbi ni določilo nobenega roka, začne torej razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi.
Če je škoda, ki je upniku nastala, večja od pogodbene kazni, ima upnik sicer pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. Pri tem pa mora za tak zahtevek, če želi z njim uspeti, izkazati vse elemente odškodninske odgovornosti dolžnika.
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti le med strankama, ki sta jo sklenili. To pa še ne pomeni, da pogodbena stranka v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zagrešiti splošnega civilnega delikta, za katerega odgovarja napram tretjim v skladu z načeli splošne odškodninske odgovornosti. Vendar pa je v takšnem primeru treba presojati vprašanje protipravnosti ravnanja pogodbene stranke (tožene stranke), upoštevaje vrednostno merilo, ki je vsebovano v načelu nikomur škodovati.
Kršitve, ki se očitajo toženi stranki, so le stvarne napake s pogodbo prevzetega in opravljenega dela. Škoda, ki jo tožeča stranka zatrjuje in uveljavlja v tej pravdi, pa je po svoji pravni naravi škoda, ki gre naročniku po določbi 3. odst. 639. čl. OZ. Do povrnitve tovrstne škode pa je upravičen le naročnik del oziroma storitev, saj se je te zavezala opraviti tožena stranka le njemu.
sklep o višini predujma - pritožba stečajnega upravitelja zoper odločitev o višini predujma za kritje stroškov stečajnega postopka
Stečajni upravitelj ima pravico do pritožbe samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Zakon pa ne predvideva pritožbe stečajnega upravitelja proti odločitvi o višini predujma za kritje stroškov stečajnega postopka.
motenje posesti – motilno dejanje – način izvrševanja posesti - način uporabe stvari – predhodno motenje
Toženka je palete z drvmi na isto mesto postavljala že v prejšnjih zimah. Takšna dejanja bi v tem primeru pomenila toženkin način uporabe dvorišča pred garažo, kateremu sta tožnika prilagajala svoj način uporabe garaže (vstopanje v garažo mimo palete drv z odpiranjem enega dela garažnih vrat). Takšen način izvrševanja posesti (tožnikov na garaži in toženke na zemljišču ob garaži) v nekem očitno daljšem, celo večletnem obdobju pred 27. 1. 2009 pa bi tudi pomenil, da toženkino zatrjevano ravnanje tega dne ne bi moglo predstavljati dejanja, zaradi katerega bi tožnika lahko utemeljeno terjala sodno varstvo zaradi motenja posesti.
pasivna legitimacija – lastninjenje nepremičnin – pravica uporabe
V zemljiški knjigi je vknjižena kot lastnica te nepremičnine prva toženka, zato je le-ta tudi pasivno legitimirana v tej zadevi. Kasnejši sprejem ZJS nima nobenega pomena za to zadevo, saj se 5. odstavek 57. člena ZJS ni nanašal na tista nezazidana stavbna zemljišča, na katerih so imele pravico uporabe fizične osebe, poleg tega pa različni subjekti hkrati na isti stvari ne morejo biti imetniki lastninske pravice na podlagi zakonskih določb, potem ko je eden od njih na tej podlagi pridobil lastninsko pravico.
ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 287, 287/4, 319, 319/3. OZ člen 59, 59/1, 592, 594.
litispendenca - pobotni ugovor - preiskovalno načelo glede procesnih predpostavk - obstoj pravde - združitev pravd v skupno obravnavanje - dogovor o odpustu dolga - odložni pogoj
Litispendenca predstavlja negativno procesno predpostavko tudi za odločanje o pobotnem ugovoru.
Ali bo sodišče dovolilo združitev pravd je vprašanje formalnega procesnega vodstva in ne predstavlja odločilnega dejstva v sporu. Sodišče se odloči za združitev pravd izključno iz razlogov ekonomičnosti postopka.
Glede procesnih predpostavk, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, velja preiskovalno načelo, kar pomeni, da sme sodišče v primeru dvoma v obstoj procesne predpostavke opraviti poizvedbe oz. izvesti dokaze (npr. vpogledati v registre in druge spise), čeprav tega ni predlagala nobena izmed pravdnih strank.
Dogovor o odpustu dolga je bil sklenjen pod odložnim pogojem, kar pomeni, da je bilo učinkovanje takega dogovora odvisno od uresničitve negotovega dejstva, konkretno sklenitve določenega pravnega posla s tertjo osebo.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-1. ZDR člen 119, 119/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 15, 15/1, 15/2.
lastnost zavarovanca – odjava iz zavarovanja
Ker je s pravnomočnostjo odločbe o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije tožnici po zakonu prenehala pogodba o zaposlitvi in s tem tudi pogoji za obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, jo je toženec po dokončnosti odločbe o ugotovitvi, da ne izpolnjuje pogojev za obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, pravilno odjavil iz tega zavarovanja po uradni dolžnosti, ker tega ni storil zavezanec za zavarovanje.
Namen sodnega varstva zoper odločitev o disciplinski odgovornosti je tako preizkus pravilnosti izvedenega postopka kot tudi preizkus pravilnosti odločitve disciplinskih organov delodajalca. Sodna presoja je torej namenjena odpravi morebitnih pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, kamor sodi tudi (ne)pravilna izbira disciplinske sankcije. Tako sodišče, če po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da delodajalec ni izbral ustrezne sankcije, ker ni (v zadostni meri) upošteval načela individualizacije, to pomanjkljivost oziroma nepravilnost odpravi, tako da spremeni odločitev disciplinskega organa.
obnova postopka – opravičljiva odsotnost – sporočilo o spremembi naslova
Tožnik je seznanjen z vloženo tožbo, zato mu zakon nalaga določena ravnanja v postopku. Skrbeti mora, da sodišču pravočasno sporoči spremembo naslova in si s tem zagotovi vročitev pisanj. Prav tako je na njegovi strani skrb za kontakt s pooblaščencem ter spremljanje postopka. Ker je seznanjen s tem, da teče pravda, je od njega namreč utemeljeno pričakovati ustrezno skrbnost.
Opravičljiva odsotnost, kot obnovitveni razlog po 3. točki 394. člena ZPP, izključuje vedenje, da poteka postopek pred sodiščem in se ne nanaša zgolj na opravljanje posameznih procesnih dejanj.
Posek vinograda načeloma predstavlja posel, ki presega redno upravljanje, kar pomeni, da je zanj potrebno soglasje vseh solastnikov.
Zgolj posek vinograda sam po sebi ne predstavlja obratovanja in vzdrževanja stvari, temveč kvečjemu določitev novega načina rabe zemljišča ali preureditev zemljišča, kar pa že predstavlja posel, ki presega okvir rednega upravljanja
zastaranje terjatve pri gospodarski pogodbi – odgovornost za napake
Okoliščina, da sta bila v konkretnem primeru po pogodbi naročnika O. in V.G., vzbuja dvom v opredelitev glede narave sklenjene pogodbe kot gospodarske pogodbe. Ker se v dosedanjem postopku pravdni stranki v zvezi s to, za presojo ugovora zastaranja odločilno okoliščino, še nista izjavili, bosta imeli takšno možnost v ponovljenem postopku.
Tožena stranka je v ugovoru navedla, da naj bi imelo delo tožeče stranke napake, saj cevi centralne in tople vode niso bile ustrezno zaščitene. Ob takšnem konkretnem ugovoru tožene stranke, ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pridobila uporabno dovoljenje in začela z dejavnostjo v navedenem lokalu, za sklep o tem, da delo tožeče stranke ni imelo napak, ne zadošča.
pogodbena vrednost javnega naročila – v pogodbi dogovorjena cena na enoto – odstop od pogodbene vrednosti javnega naročila – manjši obseg poslov
Podatek o pogodbeni vrednosti javnega naročila je prvenstveno namenjen zagotovitvi spoštovanja upravnopravnih zahtev ZJN-1 (npr. da se nad določeno vrednostjo izvede kompleksnejši postopek javnega naročanja), medtem ko je v obligacijskem razmerju med naročnikom in ponudnikom pomembna cena na enoto, ki je izbrana na razpisu in s pogodbo dogovorjena. Ko je ponudnik izbran in je pogodba z naročnikom sklenjena, je temeljna obveznost naročnika, da ponudniku (izvajalcu), ki storitve pravilno opravi, zagotovi plačilo glede na pogodbeno dogovorjeno ceno na enoto, sama pogodbena vrednost naročila pa nima (več) bistvenega pomena.
Vsakršno odstopanje od pogodbene vrednosti ne more iti v breme naročnika, saj se ta ni zavezal s pogodbo zagotoviti takšnega obsega poslov.
neupravičena obogatitev – volenti non fit iniuria – vrnitev plačanega na podlagi izvršilnega naslova
Izpolnitvi, ki jih je tožena stranka prejela po dveh pravnomočnih pravnih naslovih/temeljih, ne moreta predstavljati obogatitve brez pravnega temelja in sodišče v pravnomočni odločitvi v tem postopku ne more posegati.
Kadar prikrajšanec ve, da za dolg, ki ga izpolnjuje, ni zavezan, izpolnitve ne more zahtevati nazaj. Tožeča stranka je imela kot podlago za svojo izpolnitev/plačilo pravnomočen sklep o potrjeni prisilni poravnavi, zato ni mogoče zaključiti, da je plačala nekaj, česar ni bila dolžna (in je to vedela). Pravnomočna odločba ne pušča dvoma o obstoju dolga.
Primera, ko je pooblaščenec dedinje zamudil narok zaradi prometnega zastoja, nastalega v posledici hude prometne nezgode, ni moč enačiti s primerom, ko pride do zamude naroka zaradi bolezni, zato začne teči rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje prvi naslednji dan po dnevu, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je pooblaščenec dedinje zamudil narok.
začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni – poškodba pri delu – mobbing
Ker je pri tožniku podano bolezensko stanje, mobbinga pa ni mogoče šteti za poškodbo pri delu, saj niso izpolnjeni pogoji iz 63. člena ZPIZ-1, je tožbeni zahtevek, da se mu kot vzrok začasne nezmožnosti za delo namesto bolezni prizna poškodba pri delu neutemeljen.
ZDR člen 44, 45, 45/1, 45/3, 184. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu
Tožena stranka je odškodninsko odgovorna za škodo, ki so jo tožeče stranke utrpele, ker so bile od začetka leta 2003 izpostavljene neželenemu ravnanju spolne narave na delovnem mestu. Nadrejeni delavec jim je pošiljal elektronsko pošto z neprimerno vsebino in s priponkami s slikami golih žensk in moških, spolnih organov, žensk v neprimernih pozah s poniževalno vsebino, poleg tega sta jih nadrejena delavca žalila in izrekala neprimerne besede in opazke na delovnih sestankih.
Tožeče stranke so s 30 % same prispevale k nastanku škode, ker so odpirale vso elektronsko pošto in prebirale tudi elektronska sporočila, iz katerih je bilo že po naslovu mogoče razbrati, da ne gre za službena navodila nadrejenih delavcev, pa tudi s tem, ker o nedopustnem ravnanju nadrejenih delavcev niso obvestile vodstva tožene stranke.
Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče le na podlagi ustreznega dokaza o smrti stranke. Nadaljnji obstoj procesnega pooblastila kljub smrti pooblastitelja pride v poštev le, če pooblastitelj umre po začetku pravde.