začasna odredba - zahteva na izročitev listin s strani investitorja do podizvajalca - obstoj vtoževane terjatve
Pravica investitorja, da od izvajalca zahteva izročitev listin, ni stvarnopravna pravica, temelječa neposredno na zakonu, pač pa obligacijskopravna pravica, odvisna od poslovnega razmerja, v katero vstopa investitor.
Odgovornost upravljalca javnega smučišča je praviloma krivdna.
Stranke so tiste, ki skozi svoje navedbe determinirajo obseg in potek postopka in le v ugotavljanju zatrjevanih dejstev je lahko usmerjeno težišče postopka. Tožnik je zatrjeval, da toženka ni ustrezno zavarovala oziroma označila jarka ob robu smučišča, ne pa ovinka v levo, niti da bi bil oster ovinek vzrok njegovega padca. S tem, ko je odločitev oprlo na takšna (nezatrjevana) dejstva, je sodišče kršilo razpravno načelo.
oprostitev plačila sodnih taks – taksna obveznost - taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi
Pred uveljavitvijo ZST-1 taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi ni bila predvidena, zato jo je sodišče prve stopnje od tožnika napačno terjalo.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno štelo, da toženca ne veže obveznost preživljanja polnoletnih sinov, zato okoliščine njune brezposelnosti ni mogoče upoštevati kot pravno relevantne okoliščine, ki bi imela pomen za odločitev o toženčevi taksni oprostitvi.
Z vsebinsko grajo izvedenskega mnenja je mogoče le izjemoma izpodbijati odločitev o nagradi izvedenca. Ta izjema bo podana tedaj, ko zaradi vsebinskih hib izvedensko mnenje ne bo ustrezalo temu pojmu.
vročanje – sprememba naslova stranke med postopkom – vročanje s pritrditvijo na sodno desko – subjektivna sprememba tožbe – prenehanje statusa samostojnega podjetnika
Okoliščina, da je tožena stranka tekom postopka prenehala opravljati dejavnost s.p., ne predstavlja subjektivne spremembe tožbe v smislu 1. odstavka 187. člena ZPP.
Stranka, ki spremeni naslov, mora do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo takoj sporočiti sodišču. Posledico pasivnosti stranke določa 2. odstavek 145. člena ZPP, ki sodišču omogoča, da vse nadaljnje vročitve stranki opravlja tako, da se pisanja pritrdijo na sodno desko.
Avtomatska premična vrata niso nevarna stvar, saj ne predstavljajo povečanega rizika za nastanek škode. Za nevarno stvar je značilno, da kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej preprečiti nastanka škodnega dogodka, in da ima škodni dogodek običajno hude škodne posledice. V načelu niso nevarne stvari tiste stvari, ki take šele postanejo z nepravilno uporabo.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – neudeležba tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo – razveljavljen zakon - začetek učinkovanja razveljavitve zakona
V primeru, ko ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo, razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče. Ker ustavno sodišče v prej citirani odločbi ni določilo nobenega roka, začne torej razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi.
Codice Civile člen 2946. Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih člen 8, 19, 20.
zastaranje terjatev iz naslova pogodbenih razmerij - uporaba italijanskega prava - spor o uporabi prava
Ker Codice Civile v nobenem izmed členov, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, niti s kakšno drugo določbo ne določa (krajšega) roka za zastaranje terjatev iz naslova pogodbenih razmerij med gospodarskimi subjekti, je pravilno stališče pritožbe, da po italijanskem pravu v takšnem primeru velja (splošni) 10-letni zastaralni rok.
Tožnica do zakonskih zamudnih obresti po ZPOMZO in ZPOMZO-1 po lastnih trditvah ni upravičena. Sama namreč trdi, da je treba zahtevek presojati po italijanskem pravu, kar pomeni, da ji gredo le obresti v višini in obliki, kot jih predpisuje italijansko pravo, zato je njen zahtevek v tem delu nesklepčen.
Spor v zvezi z uveljavljanjem ničnosti pogodbe o zaposlitvi se uvršča med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, za katere je določeno, da delodajalec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.
Nekonktretizirane trditve ne zadoščajo za preizkus višine vtoževanega zneska. Tožeča stranka bi morala že v tožbi navesti vso dejansko podlago, ki v celoti utemeljuje uveljavljeni tožbeni zahtevek, torej tudi glede njegove višine.
Pomanjkljive podlage ne more nadomestiti izvajanje dokazov, saj je to namenjeno ugotavljanju, ali so sporna dejstva izkazana.
Po 1. odstavku 496. člena ZPP mora v postopkih za izdajo plačilnega naloga obrazložitev sodbe obsegati samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo svoje zahtevke, pravni pouk, pouk o pravici do pritožbe in navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena ZPP izdelana v primeru napovedi pritožbe.
Ekonomičnost in hitrost postopka, ki izhajata iz 1. odstavka 11. člena ZPP, ne smeta prevladati nad kvaliteto, pravilnostjo in zakonitostjo sodne odločbe.
Ker je bila tožnikova zahteva za vštetje časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov, v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo že zavrnjena z dokončno odločbo toženca, kar je bilo potrjeno s pravnomočno sodbo (tožnik ni dokazal, da je bil v spornem obdobju vključen v starostno zavarovanje kmetov po ZSZK in da so bili plačani prispevki), tega obdobja ni mogoče upoštevati pri odmeri (invalidske) pokojnine.
neupravičena obogatitev – volenti non fit iniuria – vrnitev plačanega na podlagi izvršilnega naslova
Izpolnitvi, ki jih je tožena stranka prejela po dveh pravnomočnih pravnih naslovih/temeljih, ne moreta predstavljati obogatitve brez pravnega temelja in sodišče v pravnomočni odločitvi v tem postopku ne more posegati.
Kadar prikrajšanec ve, da za dolg, ki ga izpolnjuje, ni zavezan, izpolnitve ne more zahtevati nazaj. Tožeča stranka je imela kot podlago za svojo izpolnitev/plačilo pravnomočen sklep o potrjeni prisilni poravnavi, zato ni mogoče zaključiti, da je plačala nekaj, česar ni bila dolžna (in je to vedela). Pravnomočna odločba ne pušča dvoma o obstoju dolga.
ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 287, 287/4, 319, 319/3. OZ člen 59, 59/1, 592, 594.
litispendenca - pobotni ugovor - preiskovalno načelo glede procesnih predpostavk - obstoj pravde - združitev pravd v skupno obravnavanje - dogovor o odpustu dolga - odložni pogoj
Litispendenca predstavlja negativno procesno predpostavko tudi za odločanje o pobotnem ugovoru.
Ali bo sodišče dovolilo združitev pravd je vprašanje formalnega procesnega vodstva in ne predstavlja odločilnega dejstva v sporu. Sodišče se odloči za združitev pravd izključno iz razlogov ekonomičnosti postopka.
Glede procesnih predpostavk, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, velja preiskovalno načelo, kar pomeni, da sme sodišče v primeru dvoma v obstoj procesne predpostavke opraviti poizvedbe oz. izvesti dokaze (npr. vpogledati v registre in druge spise), čeprav tega ni predlagala nobena izmed pravdnih strank.
Dogovor o odpustu dolga je bil sklenjen pod odložnim pogojem, kar pomeni, da je bilo učinkovanje takega dogovora odvisno od uresničitve negotovega dejstva, konkretno sklenitve določenega pravnega posla s tertjo osebo.
invalidska pokojnina - pravnomočnost - razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti
Ker je odločba o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti, vzroku invalidnosti in o pravici do invalidske pokojnine postala pravnomočna, sodišče ni imelo nobene podlage, da bi v postopku, v katerem je presojalo pravilnost in zakonitost (posebne) odločbe o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine, ponovno presojalo vprašanje invalidnosti oziroma vzroka nastanka invalidnosti, kar je neutemeljeno uveljavljal tožnik.
Drugotožena stranka ne more biti neupravičeno obogatena na račun tožeče stranke, če je nepremičnine, v katere je tožeča stranka vlagala, kupila od lastnika le-teh, to je prvotožene stranke.
kandidat – diskriminacija – vzgoja in izobraževanje – pogodba o izobraževanju
Ker je imel ravnatelj tožene stranke pri izbiri kandidatov, ki niso izpolnjevali pogojev za zasedbo delovnega mesta, svobodno izbiro in ker se ni zavezal, da bo s tožnikom po zaključku izobraževanja sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, tožbeni zahtevek za razveljavitev izbire in za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnikom.
strokovni pomočnik – pravica do vpogleda v spis na sodišču - vpogled v stečajni spis
Glede stroškovnih pomočnikov ZPP v poglavju, ki govori o pregledovanju in prepisovanju spisov, ne vsebuje nobenih določb (drugače ZUP). Ker pa se določbe ZUP v stečajnem postopku ne uporabljajo, pravilo iz 61. člena ZUP v obravnavanem postopku ne pride v poštev.
Pravica do vpogleda v spis je v pravdnem postopku dana le stranki, oziroma tistim osebam, ki so jo upravičene zastopati pred sodiščem; v stečajnem postopku pa udeležencem stečajnega postopka oziroma njihovim pooblaščencem.
Če je škoda, ki je upniku nastala, večja od pogodbene kazni, ima upnik sicer pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. Pri tem pa mora za tak zahtevek, če želi z njim uspeti, izkazati vse elemente odškodninske odgovornosti dolžnika.